Včasih moraš življenju reči: "DA!"
.png)
Hejla! Kako ste? Dolgo se že nisem oglasila, vem. Ampak verjemite - moje življenje je bilo v vsem tem času, ko sem bila odsotna, zelo zanimivo. In prav zato sem spoznala, da včasih moraš življenju reči: DA! Ko sem že 40-ič letos sedela na vlaku proti Ljubljani ob zgodnji jutranji uri in razmišljala, mi je po glavi šlo samo to, da si moram večkrat ponoviti dejstvo, (pa čeprav se sliši egoistično), da sem v življenju v resnici, tudi če si tega ne priznam, doživela ogromno čudovitih stvari in "prilezla" zelo daleč. Verjamem, da bi tista majhna nedonošenka s pičlimi 1000g bila zelo ponosna na žensko, katera sem postala. Kaj pa sem v vsem tem času svoje odsotnosti doživela? Na sredini januarja sem se skupaj z očetom Robertom podala na pot proti Istanbulu, kjer sem v okviru ERASMUS + študirala od 21. januarja do 28. aprila. Oče me je zapustil že 22. januarja in odšel domov z Flixbus-om, ke...