Življenje, življenje in še enkrat življenje. Dobrodošlo!
Hejla! Ja, vem. Zelo dolgo me ni bilo. Oprostite mi prosim, ampak vmes je prišlo življenje in enostavno sem morala za nekaj časa vse izklopiti, se umiriti in razmisliti. Razmisliti o tem, kaj bom počela v življenju, ko končam šolanje, o tem, kaj si v resnici želim in kako se v resnici počutim. Pa tudi o tem, da moram vsaj enkrat postaviti sebe na prvo mesto. Ker na koncu je le to pomembno. Saj sami veste kaj se zgodi, če sami sebe zanemarjamo in vedno znova postavljamo druge na prvo mesto. No, kot sem že velikokrat poudarila, je življenje lepo. In prej se tega začnemo zavedati, bolje je. V zadnjem času sem bila v svojem postavljena pred mnogo izzivov in priznam, da je bilo včasih kar težko. A čeprav je bilo, se trudim, da skozi življenje stopam z dvignjeno glavo in si mislim: "Tamara, to je preteklost. Živi danes, ker mogoče jutrišnjega dne sploh ne bo. Vse tiste preizkušnje so te samo naredile močnejšo!" Prejšnji teden sem imela s študentko Mel