Življenje, življenje in še enkrat življenje. Dobrodošlo!

           Hejla! Ja, vem. Zelo dolgo me ni bilo. Oprostite mi prosim, ampak vmes je prišlo življenje in enostavno sem morala za nekaj časa vse izklopiti, se umiriti in razmisliti. Razmisliti o tem, kaj bom počela v življenju, ko končam šolanje, o tem, kaj si v resnici želim in kako se v resnici počutim. Pa tudi o tem, da moram vsaj enkrat postaviti sebe na prvo mesto. Ker na koncu je le to pomembno. Saj sami veste kaj se zgodi, če sami sebe zanemarjamo in vedno znova postavljamo druge na prvo mesto.


          No, kot sem že velikokrat poudarila, je življenje lepo. In prej se tega začnemo zavedati, bolje je. V zadnjem času sem bila v svojem postavljena pred mnogo izzivov in priznam, da je bilo včasih kar težko. A čeprav je bilo, se trudim, da skozi življenje stopam z dvignjeno glavo in si mislim: "Tamara, to je preteklost. Živi danes, ker mogoče jutrišnjega dne sploh ne bo. Vse tiste preizkušnje so te samo naredile močnejšo!"


          Prejšnji teden sem imela s študentko Melani Barber na daljavo intervju za nek njen predmet in moram reči, da mi je ta intervju odprl oči. V njem se je znašlo vprašanje:" Kakšno je tvoje življenje? Kateri dogodek ti je spremenil življenje? Kdo ti je spremenil življenje?" in moram priznati, da sem morala pred odgovorom pošteno razmisliti. Pri odgovoru pa sem postala tudi malce čustvena in upam si priznati, da je po licu po tihem pritekla tudi kakšna solza. 


          Kakšno je moje življenje? Zadnje čase sem ga zanemarjala. Kar ni lepo. Obremenjevala sem se s stvarmi, ki niso pomembne, ki so tako majhne, da jih lahko kar zamemarim. Nisem cenila majhnih stvari, majhnih pozornosti, niti nisem nobenega pohvalila s kakšnim komplimentom, čeprav sem ga jaz prejela od koga. Ne razumite narobe. Bi pohvalila, pa si ne upam. Ker me je strah, da bi se ta kompliment narobe sprejelo. Moje življenje je po zelo dolgem razmisleku čudovito. Zato bi morala jaz in prav tako tudi vsi samo klicati:"Dobrodošlo, življenje!" 


          Kdo mi je spremenil življenje? Vseh ljudi, ki so mi spremenili življenje, ne bom omenjala imensko, oprostite, a če bi jih, bi bil seznam kar dolg. Sem mnenja, da vsak človek, ki je kdajkoli stopil v moje življenje, je name naredil nekakšen vtis. Pa naj bo dober ali slab. Zato mi je prav vsakdo na nek svoj način spremenil življenje. Pa tudi, če samo pogled na njega. Reči moram samo to, da nekateri ljudje, ki me obkrožajo, se v resnici ne zavedajo, kakšen vpliv so imeli ali še imajo name. Hvala vam. Vsem in vsakemu posebej. 


Življenje, življenje in še enkrat življenje. Spustimo ga k sebi in videli bomo, kako se bo odvilo. Kljub težkim trenutkom je lepo. Važno je, da nikoli ne obupamo nad njim. Dobrodošlo, življenje! 


Imejte lep dan.

Tamara Belec 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Istanbul, Turčija, prihajam!

Slika
           Hej! Ne morem verjeti, da sedaj to pišem, vendar se vam javljam iz Istanbula, iz čudovitega dela Turčije, kjer se bom nahajala dobre štiri mesece zaradi študijske izmenjave. Kako pa sem? Preverite z branjem te kratke objave in z nekaj slikami :-) Torek - 21. 1. 2025           To je bil dan, namenjen za potovanje. Z mojim očetom, Robertom sva dan začela kar zgodaj, saj sva okoli pete ure zjutraj začela pot proti Ljubljanskemu letališču, letališču Jožeta Pučnika (pomagal mi je z vso prtljago, za kar sem zelo hvaležna). Let proti Istanbulu sva imela ob 9:20h. Kljub začetnim težavam pri nakupu letalske karte nekaj dni prej, se je na koncu vse izteklo tako, kot se mora in prav pohvaliti moram osebje na letališču za vso pomoč. Let je potekal brez težav. Uživala sem ob pogledu na pokrajino, po pravici povedano pa ob misli na nove dogodivščine bila tudi malce živčna. Ko sva z očetom prispela na Istanbulsko letališče, sva morala u...
Preberite več

Dejan Marinčič – podjetnik, ki mi je spremenil pogled na življenje

Hejla! Ja, vem. Spet se že celo večnost nisem oglasila na tem blogu. V moj zagovor moram reči, da je življenje spet poseglo v moje načrte. Kako ste? Upam, da v redu. Pred enim mesecem sem v okviru predavanja na naši fakulteti imela priložnost spoznati nadvse prijetnega mladega moškega, ki je že kot mlad študent stopil na podjetniško pot. Tisti, ki me poznate osebno veste, da se nikoli ne ustrašim novih izzivov, zato sem po končanem predavanju o zavestnem vodenju naredila »big girl face« in z nasmeškom na obrazu (ter malo straha, seveda) stopila do gosta in ga vprašala, če je pripravljen kdaj z mano za moj blog Misli iz dnevne sobe narediti intervju, da ga tudi moji bralci in bralke malce spoznate. Saj sem mnenja, da si to zasluži. 😊   Na mojo srečo je privolil in zato je tukaj pred vami intervju, na katerega sem zelo ponosna. Intervju z gospodom Dejanom Marinčičem. Želim vam prijetno branje! .............................................................................................
Preberite več

Četrti teden v Turčiji: Minil je že en mesec! (10. 2. - 16. 2. 2025)

Slika
          Hejla! Prav ne morem verjeti, da to pišem, ampak že cel mesec sem v Turčiji, čeprav imamo komaj tretji teden predavanj (bila sem en teden prej zaradi uvajalnega tedna). Kaj pa se mi je dogajalo? Pa poglejmo! Ponedeljek, 10. 2. 2025 Dan sem začela zelo hitro - ob 6:30h. Vsak večer si rečem, da bom šla hitro spat, ker imam naporen dan naslednji dan, ampak žal temu to ni tako. Tako sem v nedeljo zaspala komaj okoli 22h in se zjutraj kot zombi prekotalila iz postelje. Jooj, mislim, da sem naredila napako, rečem v svoji glavi, ko se z utrujenimi očmi počasi prestavim v kopalnico, da bi si vsaj malo osvežila in umila obraz. Da se nekako zbudim. Vendar voda nikakor ni pomagala. Po nekaj minutah sem se odpravila iz kopalnice, se preoblekla, počesala, oblekla bundo in se odpravila v jedilnico na zajtrk. Bil je enak kot vedno. Jajčna omleta, feta sir, črne in zelene olive ter tradicionalen turški kruh in seveda kava. Ko sem pojedla, sem odšla proti predavalnici....
Preberite več