Misli iz dnevne sobe

           Hejla! A poznate tisti rek: "Vse se zgodi z razlogom?" No, verjeli ali ne, mesec julij je mesec ozaveščanja o posebnih potrebah. In tudi jaz sem se odločila, da bom spisala nekaj na to temo. Vse v življenju se zgodi z razlogom           To je popolnoma res. Rodila sem se kot ena izmed trojčic. Bila sem najmlajša in najmanjša. Vse tri smo se že od vsega začetka borile za svoje življenje, saj smo bile rojene dva meseca prezgodaj. Ampak poglejte nas zdaj. Živimo srečno, zdravo in zaradi posebnih potreb malce drugačno življenje od drugih. Nič zato. Ravno zaradi tega smo unikat :-) Vir slike: Pinterest           V življenju sem že bila postavljena med veliko ovir. Pa naj bodo to mentalne, fizične ali pa samo majhne prepreke, ki jih moramo prehoditi samo metaforično. Trudim se, da se nikoli ne smilim sama sebi, samo zato, ker sem drugačna od drugih, a vedno to tudi ne gre. Priznam - enkrat ali dvakrat sem si celo želela, da bi bila taka kot ostali, a sčasoma se navadiš,

"Kar se občuti kot konec, je ponavadi samo začetek"  (neznan avtor)  Tako. Pa še se je eno poglavje mojega življenja uspešno končalo. Vsa odrekanja, vsa treskanja z vrati, vso dretje, jokanje in ogromno želja po uspehu... Vse to me je spodbujalo, da sem dala vse od sebe in s tem tudi uspešno zaključila maturo iz predmeta zgodovina. Hvala vsem, ki ste moje mrhe čez to šolsko leto prenašali, mi stali ob strani in me spodbujali. Ob tem pa izrekam še javno zahvalo profesorju, ki me je letos učil zgodovino na maturitetnem tečaju, ki sem ga obiskovala. Če boste to videli, že veste, kdo ste 😊 Žal pa tega človeka ne bom poimenovala z imenom in priimkom, saj ne vem, če se bi s tem strinjal. Vem samo, da sem mu iz vsega srca hvaležna, da ni nikoli pri pouku delal razlik in me obravnaval drugače kot ostale samo zato, ker sem oseba s posebnimi potrebami, ampak mi je dal priložnost, da tudi jaz lahko pokažem svoje znanje in veščine, ki sem jih čez leto pridobila. Vedite, da sem zelo hval