Misli iz dnevne sobe

           Pozdravljeni! Še zadnja objava na mojem blogu v tem letu. Kar ne morem verjeti! Čas zelo hitro beži! Tisti, ki berete moj blog že kar nekaj časa, veste, da vsako leto - že tretje leto zapored na koncu leta napišem objavo, v kateri poskusim opisati dogodke, ki so se zgodili v mojem življenju v letu, ki odhaja. In to po mesecih. Ker pa vem, da je letošnje leto - leto 2020 glede na trenutno situacijo po svetu bilo za vse kar se da čudno, nenavadno, nepredvidljivo in mogoče tudi strašljivo, se bom na vso moč potrudila, da bom iz vsakega meseca "potegnila" kar najboljšo stvar. Hkrati pa se vam že vnaprej opravičujem, če bo ta objava nekoliko dolga. Pa začnimo! :-) Vir slike: Pixabay Mesec JANUAR Moram reči, da se je leto 2020 začelo mirno, tako kot vsako. To je mesec, ko sem zaključila prvo redovalno konferenco na svoji šoli in bila tako korak bližje zaključku prvega letnika PTI. Bilo je težko, a bilo je lepo. To je tudi mesec, ko sem se ogromno družila s svojimi prijat

           Živjo! Čas zelo hitro beži. Z vsakim letom smo starejši. Tako, kot se je pred enim letom poslovilo leto 2019, se se tudi leto 2020 zdaj že neustavljivo poslavlja. Priznam - bilo je zelo čudno leto in tako kot marsikdo bi ga tudi jaz mogoče izbrisala, če bi lahko, a kljub temu sem se v tem letu veliko naučila o sebi, o ljudeh okoli sebe in na splošno o lepotah sveta. Tukaj je 20 lekcij življenja za leto 2020.   Vir slike: Pixabay 20 lekcij življenja za leto 2020 Smej se in življenje bo lepše. Včasih pridejo dnevi, ko si slabe volje, ko se ti nič ne da, ko misliš, da nič ne gre naprej. Takrat je še posebej pomembno, da na svoj obraz narišeš nasmeh. Videl / a boš - življenje bo takaj lepše. Življenje je minljivo. Ljudje se po navadi ne zavedajo, da je življenje minljivo in bi morali pravzaprav živeti za vsak dan posebej, ker nikoli pravzaprav ne vemo, kdaj bo naš zadnji dan  To lahko vidimo še posebej zdaj, ko po svetu "pleše" virus, na katerega praktično nismo bili p

           Hejla! Sedim na svoji postelji in razmišljam. Kaj je moj namen? Kakšen pečat želim pustiti v svetu? Zavedam se, da sem mlada in da je pred menoj še celotno življenje, a ta vprašanja se mi vedno znova porajajo po glavi in na vse pretege se trudim, da bi za njih našla odgovore. A glej ga zlomka - kar ne gre in ne gre. Vir slike: Pixabay "Življenje je drzna avantura, ali popolnoma nič." ( Hellen Keller )           Zavedam se, da ne vem veliko stvari, in da se moram še veliko naučiti, a v nekaj stvari pa sem prepričana. No, sedem stvari, če sem natančna. Zakaj je vredno živeti. Ker pa želim v zaključek tega še kako turobnega leta vnesti malce pozitivne energije, sem se odločila, da bom napisala objavo o sedmih razlogih, zakaj je vredno živeti. Pa začnimo. :-) 7 razlogov, zakaj je vredno živeti Vsak dan je nov začetek. Priznam - vsak človek ima v svojem življenju dni, ko se mu zdi, da se nikakor nič ne premakne, da mu gre vse narobe, da ne more uspeti. Tudi pri meni je

          Hejla! Ker je to leto bilo še kako čudno, sem se odločila, da bom do 2. 1. 2021 napisala objavo v upanju, da vsaj malo polepšam vstop v novo leto. Danes je prva, vsega skupaj bo pet objav. Pa začnimo :-)  Vir slike: Pixabay           Tema današnje objave in odgovor, ki ga želim pridobiti je: Ali angeli res živijo na Zemlji? Tako se mi vsaj  zadnje čase zdi. To vprašanje se mi je začelo porajati, ko sem pred kratkim po pošti prejela knjigo, ki mi jo je poslala gospa Natalija Drolc z naslovom Angeli na Zemlji, ki sta jo s skupnimi močmi napisala Laura Schroff in Alex Tresniowski. Knjige sem se seveda razveselila kot majhen otrok, saj tisti, ki me poznate osebno namreč veste, da sem pravi knjižni molj. Praktično sem tudi komaj čakala praznike, da se lahko v miru posvetim branju, saj za to v svojem polnem decemberskem urniku žal nisem imela časa. Knjigo sem prebrala na mah.             Avtor slike: Tamara Belec           V njej so opisana dejanja ljudi, ki so le z majhno pozornos

           Pozdravljeni!  Leto 2020 se počasi končuje. Kaj smo naredili, da si ga bomo zapomnili? Kaj bi spremenili? Ali nam je za kaj žal?           Ob svojih polnih in napornih urnikih življenja bi vsaj za božično – novoletne praznike ustvarili magičnost v krog svojih najbližjih. Tako pa zdaj pogledam skozi okno. Vidim bele snežinke, ki mirno padajo na Zemljo in se spomnim na čase, ko sem bila mlajša in sem se z družino igrala na snegu. Oko se mi orosi, po levem licu mi steče solza sreče in na obrazu se mi prikaže nasmešek.           Prazniki so čudovit čas, ko vsaj za nekaj časa izklopimo svoje tehnološke naprave in živimo v trenutku. Tako bi po mojem mnenju moralo biti vedno. Ne samo zdaj. Življenje je minljivo. Lepo je, ko se po dolgem času spet prelevimo v otroka in obujamo spomine iz svojega otroštva, ko še nismo imeli skrbi in je bil naš dan sestavljen iz igre in raziskovanja.           Vprašajte se – kaj bi rekle barvne lučke, če bi nas zagledale? Najverjetneje se čudijo nad v

          Ta veseli dan kulture            Hojla! Pogledam skozi okno. Zdaj je že temno, zemlja pa je odeta v snežno odejo. Kako hitro čas beži. Spominjam se, da smo še lansko leto takšen čas odšli z šolo na ogled predstave Antona Tomaža Linharta Županova Micka. Dan je potekal mirmo in lepo. Ker pa smo trenutno na sredi svetovne pandemije z virusom Covid - 19, je letošnji Dan kulture in Mednarodni dan invalidov malo drugačen. Preživela sem ga tako, da sem po pouku na daljavo v roke vzela knjigo in brala. Zvečer pa sem družini spekla palačinke.  Zakaj obeležujemo tako imenovani Ta veseli dan kulture?              Kot že veste, za največjega slovenskega pesnika štejemo Franceta Prešerna. Ustvarjal je v obdobju romantike, ko so bila najbolj poudarjena človeška čustva. Ja, poslušam pri uri slovenščine, čeprav se ne zdi :-) Ravno na ta dan, - 3. decembra, se je rodil France Prešeren.  Vir slike: Wikipedija           Dan kulture, ki ga obeleležujemo od leta 2000, ob 200 - letnici pesnikovega