Življenje je lepo

           A ste se že kdaj vprašali, zakaj živimo? Zakaj smo sploh na Zemlji? Zakaj izgledamo tako, kot izgledamo z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi? No - to me že zelo dolgo zanima, zato sem se odločila, da bom zapisala nekaj besed o tem, zakaj mislim, da sploh obstajamo in smo takšnega videza. Pa začnimo. :-)

        Življenje je mavrica,

zaljubljencev kraj,

bistri potoček povej mi zakaj,

neskončni trenutek vrni se zdaj!

          Včasih se nam zdi, da lahko življenje kar teče in teče ter se nikoli ne konča. Opažam, da se premalokrat zavedamo manjših stvari, dobrih dejanj bližnjih ali popolnih neznancev in spontanih nasmehov ter prijaznih pozdravov svojih zaposlenih, delavcev ali ljudi, ki nas vsakodnevno vzgajajo in se trudijo, da bi lahko postali najboljša verzija sebe. Velikokrat se zgodi, da pridemo v življenju do  ovire,  a nas je preveč strah, da bi jo preskočili, ker se vedno znova bojimo poraza in neuspeha.

          Mislim, da se moramo počasi znebiti tega občutka in z veliko poguma preskočiti še tako veliko oviro, ki nam stoji na poti. Kot je rekel slovenski pesnik Tone Pavček: 

“Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence."

          Kar pomeni - no, vsaj jaz si tako to predstavljam - da moramo na življenje gledati pozitivno, prebroditi vse slabe stvari, ki se nam zgodijo - ker vedite -  vse slabo in tudi dobro se sčasoma vrne.

Zakaj pa smo sploh na svetu?

          Na svetu smo, da bi lahko nekaj spremenili, a še ne vemo točno, kaj. Da bi zagotovo razumeli odgovor na to vprašanje, še moramo malce počakati in ugotoviti. Zagotovo pa nas je nekdo ustvaril z razlogom. Vsak izgleda drugače, je drugačnega videza. In prav je tako. Kaj bi pa bilo, če bi vsi na svetu bili enaki? Dolgčas bi nam bilo.


Z tem stavkom končujem to objavo. Ne pozabite: Življenje je lepo!

Želim Vam lep večer. :-)
Ustavrjalka tega bloga Misli iz dnevne sobe,
Tamara Belec