Rešimo se plastike, drugače se bomo zadušili v njej

          Pozdravljeni! Kot lahko vidite, je na svetu vse več plastike, ki leži na vseh koncih sveta in onesnažuje okolje. Vsaka plastična vrečka tudi če je majhna, se razgrajuje 400 let. To pomeni, da če naredimo nekaj matematike in primerjamo povprečno življensko dobo Slovenca lahko ugotovimo, da povprečen Slovenec živi približno do polovice svojega 78 -ega leta in se plastika razgrajuje za približno pet generacij Slovencev.

          To so strašljivi podatki. Če pogledamo podatke - trenutno na površju Sredozemskega morja plava toliko plastike, da je v obliki cele Francije, ne vemo pa, koliko odpadkov plastike je na dnu morja. Če kmalu ne bomo ukrepali, se bomo zadušili v kupih odpadne plastike, ki smo jo pravzaprav sami proizvedli.

          Še vedno sem mnenja, da bi vsa podjetja, ki proizvajajo kakršnokoli vrsto plastike morala finančno sponzorirati programe ali organizacije, ki se ukvarjajo s predelovanjem in recikliranjem plastike. Tako bi na svet veliko bolje vplivali in se bi glede onesnaževanja okolja naredila vsaj nekakšna sprememba.

          Kot lahko vidite na spodnji sliki, so razmere katastrofalne. Poskusimo zmanjšati vnos plastike, ki jo uporabljamo in namesto tega, ko gremo v trgovino in vzamemo plastično vrečko, prinesimo raje s sabo nakupovalno vrečko iz blaga ali kakšnega drugega materiala. Tako se bomo mi počutili dobro, obenem pa bomo prispevali tudi nekaj za okolje.




                                         
Prikaz plastike, ki obkroža Sredozemsko morje (vir slike: https://svetkapitala.delo.si/media/img/22/6d/0c37b932ac044ab3257a.jpeg)

          
Želim Vam lep dan. :-)

ustvarjalka tega bloga Misli iz dnevne sobe,
Tamara Belec.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Istanbul, Turčija, prihajam!

Slika
           Hej! Ne morem verjeti, da sedaj to pišem, vendar se vam javljam iz Istanbula, iz čudovitega dela Turčije, kjer se bom nahajala dobre štiri mesece zaradi študijske izmenjave. Kako pa sem? Preverite z branjem te kratke objave in z nekaj slikami :-) Torek - 21. 1. 2025           To je bil dan, namenjen za potovanje. Z mojim očetom, Robertom sva dan začela kar zgodaj, saj sva okoli pete ure zjutraj začela pot proti Ljubljanskemu letališču, letališču Jožeta Pučnika (pomagal mi je z vso prtljago, za kar sem zelo hvaležna). Let proti Istanbulu sva imela ob 9:20h. Kljub začetnim težavam pri nakupu letalske karte nekaj dni prej, se je na koncu vse izteklo tako, kot se mora in prav pohvaliti moram osebje na letališču za vso pomoč. Let je potekal brez težav. Uživala sem ob pogledu na pokrajino, po pravici povedano pa ob misli na nove dogodivščine bila tudi malce živčna. Ko sva z očetom prispela na Istanbulsko letališče, sva morala u...
Preberite več

Dejan Marinčič – podjetnik, ki mi je spremenil pogled na življenje

Hejla! Ja, vem. Spet se že celo večnost nisem oglasila na tem blogu. V moj zagovor moram reči, da je življenje spet poseglo v moje načrte. Kako ste? Upam, da v redu. Pred enim mesecem sem v okviru predavanja na naši fakulteti imela priložnost spoznati nadvse prijetnega mladega moškega, ki je že kot mlad študent stopil na podjetniško pot. Tisti, ki me poznate osebno veste, da se nikoli ne ustrašim novih izzivov, zato sem po končanem predavanju o zavestnem vodenju naredila »big girl face« in z nasmeškom na obrazu (ter malo straha, seveda) stopila do gosta in ga vprašala, če je pripravljen kdaj z mano za moj blog Misli iz dnevne sobe narediti intervju, da ga tudi moji bralci in bralke malce spoznate. Saj sem mnenja, da si to zasluži. 😊   Na mojo srečo je privolil in zato je tukaj pred vami intervju, na katerega sem zelo ponosna. Intervju z gospodom Dejanom Marinčičem. Želim vam prijetno branje! .............................................................................................
Preberite več

Četrti teden v Turčiji: Minil je že en mesec! (10. 2. - 16. 2. 2025)

Slika
          Hejla! Prav ne morem verjeti, da to pišem, ampak že cel mesec sem v Turčiji, čeprav imamo komaj tretji teden predavanj (bila sem en teden prej zaradi uvajalnega tedna). Kaj pa se mi je dogajalo? Pa poglejmo! Ponedeljek, 10. 2. 2025 Dan sem začela zelo hitro - ob 6:30h. Vsak večer si rečem, da bom šla hitro spat, ker imam naporen dan naslednji dan, ampak žal temu to ni tako. Tako sem v nedeljo zaspala komaj okoli 22h in se zjutraj kot zombi prekotalila iz postelje. Jooj, mislim, da sem naredila napako, rečem v svoji glavi, ko se z utrujenimi očmi počasi prestavim v kopalnico, da bi si vsaj malo osvežila in umila obraz. Da se nekako zbudim. Vendar voda nikakor ni pomagala. Po nekaj minutah sem se odpravila iz kopalnice, se preoblekla, počesala, oblekla bundo in se odpravila v jedilnico na zajtrk. Bil je enak kot vedno. Jajčna omleta, feta sir, črne in zelene olive ter tradicionalen turški kruh in seveda kava. Ko sem pojedla, sem odšla proti predavalnici....
Preberite več