3 stvari, ki jih morate začeti danes

           Pozdravljeni! Jooj, ogromno časa je že minilo, odkar sem nazadnje sedla za svoj računalnik in začela pisati. Vsem zvestim bralcem, pa tudi tistim, ki ste me komaj začeli spremljati, se iskreno opravičujem, da sem bila odsotna toliko časa, ampak trenutno sem zadnji letnik srednje šole in trudim se, da se bom čimbolje odrezala na zrelostnem izpitu - maturi, ki me čaka na koncu tega šolskega leta. Čeprav mogoče na drugačen način. 

"Namen našega življenja je, da smo srečni"

( Dalai Lama )

Ker se v teh čudnih časih, ko po svetu "pleše" virus. trudim, da bi bralci in bralke vsaj malo pozabili na svet okoli sebe, ko jih pestijo najrazličnejše skrbi, sem se odločila da bom danes napisala malce bolj pozitivno objavo o treh stvareh, ki bi jih po mojem mnenju morali začeti že danes. Pa začnimo 

 1. Začnite brati.



Da, vem kaj boste mnogi rekli na to. Tamara, spet govoriš o knjigah. Zadnje čase se mi zdi, da v svojih objavah na blogu počneš še samo to. Da, priznam, da sem v svojih objavah v kratkem času zelo velikokrat omenila knjige, ampak... Poslušajte me.

Mogoče bom s to izjavo razburila marsikoga ali pa zvenela kot profesorica slovenščine, ki ste jo v srednji šoli vedno poslušali, kako so knjige pomembne, ampak to me ne zanima. Moje mnenje je, da branje povečuje naša obzorja, nas sprošča in nam da veselje, da lahko po dolgem času spet odkrijemo svojo domišljijo. Pa to ne kakršnokoli branje. Branje fizične knjige. Knjige, ki jo lahko primemo in čutimo vsako malenkost papirja, ko obračamo liste med prebiranjem. Pa vseeno, kakšne zvrsti je knjiga.


2. Povejte nekomu, da ga imate radi, objemite svoje družinske člane, družite se z družino.




Čeprav se nam velikokrat to ne zdi, je življenje kljub temu zelo minljivo. Saj veste, kaj pravijo - Danes je vedno, jutri nikoli. Po mojem mnenju moramo izkoristiti prav vsak dan in živeti tako, kot da je vsak dan naš zadnji. Priznam, da na to na žalost velikokrat pozabim, saj sem mlada in včasih malce naivna, da mislim, da nikoli ni prepozno, da nekomu povem / o, da ga imamo radi. Kar pa sploh ni res.

Polagam vam na srce - vem, da sem mlada in da je mnenje mlade osebe velikokrat spregledano, saj so (nekateri) starejši mnenja, da mlada oseba še ni dala toliko skozi svoje življenje in si ni pridobila toliko izkušenj, da bi lahko podajala svoje mnenje. Ampak vseeno vam povem, da če imate osebo radi, ji povejte danes in ne čakajte na jutri, saj bo jutri mogoče prepozno. Vem, da zavrnitev boli - sem bila že velikookrat tam, a sem obeenem tudi mnenja, da je boljše povedati resnico, kot pa svoja čustva držati v sebi in jih nikoli ne izraziti.

Prav tako pa prosim objemite svoje družinske člane, pogovarjajte se z njimi in se družite, kolikor je to le mogoče v tem času. Ljudje smo vendarle družabna bitja, ki potrebujejo ljubezen, toplino in sočutje. In to je v teh časih še posebej pomembno.


3. Počnite to, v čemer zares uživate.

Ko smo mladi, se je zelo težko odločiti za nadaljno šolanje, ampak ko postajamo starejši, so naši cilji mogoče malo bolj jasni. In prav je tako. Čez nekaj dni bom dopolnila dvajset in marsikoga, ki me pozna osebno ali pa je moj tesen prijatelj oz. prijateljica, presenetilo dejstvo, da dejansko ne mislim nadaljevati šolanja v smeri računalnikarja ali elektrotehnika, za katerega se trenutno šolam. Šolanje namreč želim nadaljevati v smeri jezikov, saj sem na žalost komaj sedaj ugotovila, da me to zares zanima. 

Zato vam povem, da zares počnite to, v čemer uživate, saj le tako boste lahko zares srečni.




Prevod zgornje slike je: "Nikoli ne obupaj. Tu ni take stvari kot je konec. Tukaj je le nov začetek."

Če se malce zamislim, je zares pomembno, da živimo življenje iz dneva v dan. Življenje je minljivo vendar tudi lepo  in tudi, če se nam ne zdi, se bo vse še prehitro končalo. Uživajte svoje življenje!


Lepo vas pozdravljam in vam pošiljam en velik virtualen objem.

Tamara Belec


Viri slik:

Entrepreneur, Psychologies in Esteemquotes

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Istanbul, Turčija, prihajam!

Slika
           Hej! Ne morem verjeti, da sedaj to pišem, vendar se vam javljam iz Istanbula, iz čudovitega dela Turčije, kjer se bom nahajala dobre štiri mesece zaradi študijske izmenjave. Kako pa sem? Preverite z branjem te kratke objave in z nekaj slikami :-) Torek - 21. 1. 2025           To je bil dan, namenjen za potovanje. Z mojim očetom, Robertom sva dan začela kar zgodaj, saj sva okoli pete ure zjutraj začela pot proti Ljubljanskemu letališču, letališču Jožeta Pučnika (pomagal mi je z vso prtljago, za kar sem zelo hvaležna). Let proti Istanbulu sva imela ob 9:20h. Kljub začetnim težavam pri nakupu letalske karte nekaj dni prej, se je na koncu vse izteklo tako, kot se mora in prav pohvaliti moram osebje na letališču za vso pomoč. Let je potekal brez težav. Uživala sem ob pogledu na pokrajino, po pravici povedano pa ob misli na nove dogodivščine bila tudi malce živčna. Ko sva z očetom prispela na Istanbulsko letališče, sva morala u...
Preberite več

Dejan Marinčič – podjetnik, ki mi je spremenil pogled na življenje

Hejla! Ja, vem. Spet se že celo večnost nisem oglasila na tem blogu. V moj zagovor moram reči, da je življenje spet poseglo v moje načrte. Kako ste? Upam, da v redu. Pred enim mesecem sem v okviru predavanja na naši fakulteti imela priložnost spoznati nadvse prijetnega mladega moškega, ki je že kot mlad študent stopil na podjetniško pot. Tisti, ki me poznate osebno veste, da se nikoli ne ustrašim novih izzivov, zato sem po končanem predavanju o zavestnem vodenju naredila »big girl face« in z nasmeškom na obrazu (ter malo straha, seveda) stopila do gosta in ga vprašala, če je pripravljen kdaj z mano za moj blog Misli iz dnevne sobe narediti intervju, da ga tudi moji bralci in bralke malce spoznate. Saj sem mnenja, da si to zasluži. 😊   Na mojo srečo je privolil in zato je tukaj pred vami intervju, na katerega sem zelo ponosna. Intervju z gospodom Dejanom Marinčičem. Želim vam prijetno branje! .............................................................................................
Preberite več

Četrti teden v Turčiji: Minil je že en mesec! (10. 2. - 16. 2. 2025)

Slika
          Hejla! Prav ne morem verjeti, da to pišem, ampak že cel mesec sem v Turčiji, čeprav imamo komaj tretji teden predavanj (bila sem en teden prej zaradi uvajalnega tedna). Kaj pa se mi je dogajalo? Pa poglejmo! Ponedeljek, 10. 2. 2025 Dan sem začela zelo hitro - ob 6:30h. Vsak večer si rečem, da bom šla hitro spat, ker imam naporen dan naslednji dan, ampak žal temu to ni tako. Tako sem v nedeljo zaspala komaj okoli 22h in se zjutraj kot zombi prekotalila iz postelje. Jooj, mislim, da sem naredila napako, rečem v svoji glavi, ko se z utrujenimi očmi počasi prestavim v kopalnico, da bi si vsaj malo osvežila in umila obraz. Da se nekako zbudim. Vendar voda nikakor ni pomagala. Po nekaj minutah sem se odpravila iz kopalnice, se preoblekla, počesala, oblekla bundo in se odpravila v jedilnico na zajtrk. Bil je enak kot vedno. Jajčna omleta, feta sir, črne in zelene olive ter tradicionalen turški kruh in seveda kava. Ko sem pojedla, sem odšla proti predavalnici....
Preberite več