V življenju se vse zgodi z razlogom

           Hejla! A poznate tisti rek: "Vse se zgodi z razlogom?" No, verjeli ali ne, mesec julij je mesec ozaveščanja o posebnih potrebah. In tudi jaz sem se odločila, da bom spisala nekaj na to temo.

Vse v življenju se zgodi z razlogom

          To je popolnoma res. Rodila sem se kot ena izmed trojčic. Bila sem najmlajša in najmanjša. Vse tri smo se že od vsega začetka borile za svoje življenje, saj smo bile rojene dva meseca prezgodaj. Ampak poglejte nas zdaj. Živimo srečno, zdravo in zaradi posebnih potreb malce drugačno življenje od drugih. Nič zato. Ravno zaradi tega smo unikat :-)


Vir slike: Pinterest


          V življenju sem že bila postavljena med veliko ovir. Pa naj bodo to mentalne, fizične ali pa samo majhne prepreke, ki jih moramo prehoditi samo metaforično. Trudim se, da se nikoli ne smilim sama sebi, samo zato, ker sem drugačna od drugih, a vedno to tudi ne gre. Priznam - enkrat ali dvakrat sem si celo želela, da bi bila taka kot ostali, a sčasoma se navadiš, da si drugačen. Navadiš se življenja, ki ga živiš, navadiš se, da delaš stvari na drugačen način. Na koncu je vendarle najpomembnejše to, da greš čez življenje z dvignjeno glavo, nasmeškom na obrazu in da se nikoli ne predaš.

          Letošnje šolsko leto je bilo zame eno najtežjih let, ki sem jih preživela v svojem celotnem šolanju do zdaj. Ne samo zato, ker sem bila zaključni letnik srednje šole, ampak tudi zato, ker sem se v svojem zasebnem življenju "borila" z nemalo težavami, za katere so vedeli le nekateri. In zdelo se mi je, da so se težave le stopnjevale. Na koncu sem jih le prebrodila, ne skrbite. S tem lahko rečem, da me posebne potrebe in osebne težave ne definirajo. Na koncu tunela vedno posije sonce, vsaj tako pravijo :-)


Vir slike: cloudfront

          Verjemite. Vse se zgodi z razlogom. Z razlogom sem tukaj, z razlogom živim. Z razlogom sem hodila na tisto osnovno šolo, na tisto srednjo šolo, ki sem ju obiskovala, bila sprejeta na svojo sanjsko fakulteto. Prav tako pa sem z razlogom spoznala toliko ljudi. Nekateri so stopili v moje življenje in v njem ostali ter ga polepšali, (vi že veste, kdo ste) nekateri so žal odšli. A s tem ni nič narobe, saj so mi dali lekcijo, s katere se lahko marsikaj naučim.

          Kakršnekoli življenske prepreke prestajate, nikoli ne obupajte. Če boste dovolj močni, se vam bo po vseh odrekanjih in mukah mogoče uresničila še kakšna res močna in skrita želja. Imate to! :-)


Tamara Belec 






Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Istanbul, Turčija, prihajam!

Slika
           Hej! Ne morem verjeti, da sedaj to pišem, vendar se vam javljam iz Istanbula, iz čudovitega dela Turčije, kjer se bom nahajala dobre štiri mesece zaradi študijske izmenjave. Kako pa sem? Preverite z branjem te kratke objave in z nekaj slikami :-) Torek - 21. 1. 2025           To je bil dan, namenjen za potovanje. Z mojim očetom, Robertom sva dan začela kar zgodaj, saj sva okoli pete ure zjutraj začela pot proti Ljubljanskemu letališču, letališču Jožeta Pučnika (pomagal mi je z vso prtljago, za kar sem zelo hvaležna). Let proti Istanbulu sva imela ob 9:20h. Kljub začetnim težavam pri nakupu letalske karte nekaj dni prej, se je na koncu vse izteklo tako, kot se mora in prav pohvaliti moram osebje na letališču za vso pomoč. Let je potekal brez težav. Uživala sem ob pogledu na pokrajino, po pravici povedano pa ob misli na nove dogodivščine bila tudi malce živčna. Ko sva z očetom prispela na Istanbulsko letališče, sva morala u...
Preberite več

Dejan Marinčič – podjetnik, ki mi je spremenil pogled na življenje

Hejla! Ja, vem. Spet se že celo večnost nisem oglasila na tem blogu. V moj zagovor moram reči, da je življenje spet poseglo v moje načrte. Kako ste? Upam, da v redu. Pred enim mesecem sem v okviru predavanja na naši fakulteti imela priložnost spoznati nadvse prijetnega mladega moškega, ki je že kot mlad študent stopil na podjetniško pot. Tisti, ki me poznate osebno veste, da se nikoli ne ustrašim novih izzivov, zato sem po končanem predavanju o zavestnem vodenju naredila »big girl face« in z nasmeškom na obrazu (ter malo straha, seveda) stopila do gosta in ga vprašala, če je pripravljen kdaj z mano za moj blog Misli iz dnevne sobe narediti intervju, da ga tudi moji bralci in bralke malce spoznate. Saj sem mnenja, da si to zasluži. 😊   Na mojo srečo je privolil in zato je tukaj pred vami intervju, na katerega sem zelo ponosna. Intervju z gospodom Dejanom Marinčičem. Želim vam prijetno branje! .............................................................................................
Preberite več

Četrti teden v Turčiji: Minil je že en mesec! (10. 2. - 16. 2. 2025)

Slika
          Hejla! Prav ne morem verjeti, da to pišem, ampak že cel mesec sem v Turčiji, čeprav imamo komaj tretji teden predavanj (bila sem en teden prej zaradi uvajalnega tedna). Kaj pa se mi je dogajalo? Pa poglejmo! Ponedeljek, 10. 2. 2025 Dan sem začela zelo hitro - ob 6:30h. Vsak večer si rečem, da bom šla hitro spat, ker imam naporen dan naslednji dan, ampak žal temu to ni tako. Tako sem v nedeljo zaspala komaj okoli 22h in se zjutraj kot zombi prekotalila iz postelje. Jooj, mislim, da sem naredila napako, rečem v svoji glavi, ko se z utrujenimi očmi počasi prestavim v kopalnico, da bi si vsaj malo osvežila in umila obraz. Da se nekako zbudim. Vendar voda nikakor ni pomagala. Po nekaj minutah sem se odpravila iz kopalnice, se preoblekla, počesala, oblekla bundo in se odpravila v jedilnico na zajtrk. Bil je enak kot vedno. Jajčna omleta, feta sir, črne in zelene olive ter tradicionalen turški kruh in seveda kava. Ko sem pojedla, sem odšla proti predavalnici....
Preberite več