Izven cone udobja: Hvala, leto 2024. Dobrodošlo, leto 2025!

"Novo leto je pred nami, kot poglavje v knjigi, ki čaka, da ga napišemo."

(Melody Beattie) 

          Verjeli ali ne, kar ne morem verjeti, da je leto že spet naokoli, saj se mi zdi, da sem pomežiknila in ga je že bilo konec. To leto je bilo polno vzponov in padcev, rasti, novih začetkov ter polno pridobivanja novih znanj in izkušenj. Kako je torej potekalo? Pa poglejmo :-)

Januar 2024

          Mesec je minil mirno, v družbi prijateljev in družine. Hkrati se je skoraj začelo zimsko izpitno obdobje na mojem faksu, zato sem velik del tega meseca preživela med knjigami in učenjem. Trudila sem se, da si vzamem tudi kaj časa zame, velikokrat sem bila v Ljubljani. Se smejala, jokala, predvsem pa pogumno stopila novemu letu naproti. Vrhunci spominov meseca  januarja so bili: druženje s prijateljico Mašo  v Ljubljani, s katero sva se spoznali na ERASMUS + projektu Advocate!, ter spontani ples po svoji sobi.

Vir slike: Tamara Belec, osebni arhiv, 16. januar 2024.

Februar 2024

          Mesec, poln potovanj v Ljubljano, druženja z družino, pohajkovanja po starem delu Kranja in občudovanje njegovih lepot. Pod vrhunce spominov tega meseca lahko štejem kavo, za katero sem se brez razloga zelo uredila, srečanje s "Prešernom in Julijo" 8. februarja v starem mestnem jedru Kranja, čudovit razgled na pokrajino, ki jo videvam vsak dan pred svojim študentskim domom, ter prvi obisk tete in strica v Kranju.


Avtor slike: Nika Prešeren, 27. februar 2024

Avtor slike: Tamara Belec, osebni arhiv, 5. februar 2024

Avtor slike: Franjo Mlakar, (8. februar 2024 

Marec 2024

          Ta mesec pa moram reči, da je bil mesec rasti. Zakaj? Preživela sem ga v družbi prijateljev in družine, malo tudi poslovno, spet je bilo ogromno potovanj v Ljubljano (mislim, da bom po koncu pisanja te objave spoznala, da ogromno časa preživim v Ljubljani, haha). Kot vrhunec spominov lahko štejem govor na mednarodni konferenci Able 2 Travel, na katero sem bila povabljena kot gost, na koncu pa sodelovala kot govorka, obisk Pedagoške fakultete v Kopru, kjer sem pomagala pri izvedbi predavanja pri predmetu Inkluzivna pedagogika, da so študentje iz prve roke spoznali izkušnje, s katerimi se spopada študent s posebnimi potrebami v vsakodnevnem življenju, ter občudovanje življenja kot samega. Ta mesec je bil dober.

Avtor slike: Facebook zgodba Zavoda Odtiz (14. 3. 2024)

Avtor slike: Franjo Mlakar. (29. 3. 2024)

April 2024

          Mesec, ko sem prvič letos odšla na zaslužen dopust v Izolo. Ponovno občudovala mesto, v katerem študiram. Mesec, ki sem ga ponovno preživela s prijstelji in družino. Mesec, ko sem tudi žalovala. Izvedeli smo namreč, da nam je zaradi komplikacij pri operaciji umrla zelo dobra prijateljica Brina. To je bil tudi obenem eden izmed razlogov, zakaj sem ta mesec obiskala Izolo, ker je tam pokopana. Brina, počivaj v miru. Vrhunec meseca je bil obisk Izole, ker sem ta dopust res rabila.

Avtor slike: Žana Jovanovič. (25. 7. 2024).

                                                                                       


Maj 2024

          To je bil mesec, ko sem končno ugotovila, kako pravilno skrbeti za tip mojih las, mesec, ko sem kar dvakrat šla na izlet, enkrat na Bled okoli jezera, enkrat na Goričko. Obiskala sem prvi "koncert" letos, ker sta nas skupaj z drugima dvema sestrama stric in teta povabila na Dan slovenske vojske v dvorano Tabor. Večer je bil nepozaben. Kot vrhunce spominov tega meseca lahko štejem kar vse našteto.
Avtor slike: Anita Fellmann. (5. 5. 2024)

Avtor slike: Tamara Belec, osebni arhiv. (24. 5. 2024).

Junij 2024

          Mesec junij je bil kar pester. V njem sem občudovala Kranj, šla na izlet v Komendo, ter obikala kino. Vrhunca spominov sta tako bila obisk kina in izlet v Komendo.

Avtor slike: Tamara Belec, osebni arhiv. (6. 6. 2024)


Julij 2024

          V tem mesecu sem že drugič letos obiskala Izolo. To je edino, kar sem si od tu zapomnila, zato lahko to štejem kot vrhunec spominov.

                                            Avtor videa: Tamara Belec, osebni arhiv (25. 7. 2024).
                                                                              

Avgust 2024

          Avgust sem preživela ob dobri domačo skuhani hrani, sladici po dolgem času ter na morju v Rovinju. Vrhunec meseca je bila kolonija v Rovinju, saj sem se tam res lahko sprostila in se zabavala s svojimi prijatelji, ki jih že dolgo nisem videla.

Avtor slike: Nekdo, ki je bil na koloniji. (26. 8. 2024)


September 2024

          Obiskala sem svoj drugi in tretji koncert v letošnjem letu. Skupaj s teto, stricem in dvema sestrama smo šli na koncert Nine Pušlar ter Maraaya, na katerih smo neizmerno uživali. Na Maraayo zagotovo še pridemo. Tako lahko kot vrhunec spominov iz tega meseca štejem obisk koncerta in preživet čas z družino.
Avtor slike: Instagram profil Maraaya. (2. 9. 2024)


Oktober 2024

          Tukaj sem prvič spekla pokovko čisto sama, brez kakršnekoli pomoči. Lahko se vam to zdi kot dosežek, ki ga ni potrebno omenjati, a zame je zelo velik dosežek. Ponovno sem občudovala lepote Kranja, prav tako pa proslavila s koščkom torte, ker sem bila med 5% najboljših študentk fakultete. Vrhunec meseca je bila peka pokovke.
Avtor slike: Tamara Belec, osebni arhiv. (28. 10. 2024).


November 2024

          Mesec, v katerem praznujem rojstni dan. Bil je poln trenutkov, preživetih v družbi družine in prijateljev, študijskih obveznosti ter sodelovanjem v ERASMUS projektu, zaradi česar sem tudi potovala z vlakom iz Ljubljane do Kranja in nazaj. Vrhunec spominov v mesecu novembru je tako bila vožnja z vlakom, saj sem se z njim peljala prvič po trinajstih letih. In to samostojno.
Avtor slike: Agnesina asistentka Katja. (12. 11. 2024).


December 2024

          Očala imam zlomljena že od marca letos, zato sem se odločila, da jih končno popravim. V tem mesecu sem se tudi udeležila novoletne večerje, ki jo je organiziral DŠIS Ljubljana, okrasila smrečko in preživela čas z družino in prijatelji. Vrhunci meseca so tako vse, kar je opisano.

Avtor slike: Mojca Škrbec. (12. 12. 2024).


          Tako. To je bilo moje leto 2024. Ne vem, kaj me čaka v letu 2025, vendar vem, da bom samozavestno stopila vanj. Srečno, zdravo in uspešno novo leto 2025, dragi bralci in bralke! :-)














Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Istanbul, Turčija, prihajam!

Slika
           Hej! Ne morem verjeti, da sedaj to pišem, vendar se vam javljam iz Istanbula, iz čudovitega dela Turčije, kjer se bom nahajala dobre štiri mesece zaradi študijske izmenjave. Kako pa sem? Preverite z branjem te kratke objave in z nekaj slikami :-) Torek - 21. 1. 2025           To je bil dan, namenjen za potovanje. Z mojim očetom, Robertom sva dan začela kar zgodaj, saj sva okoli pete ure zjutraj začela pot proti Ljubljanskemu letališču, letališču Jožeta Pučnika (pomagal mi je z vso prtljago, za kar sem zelo hvaležna). Let proti Istanbulu sva imela ob 9:20h. Kljub začetnim težavam pri nakupu letalske karte nekaj dni prej, se je na koncu vse izteklo tako, kot se mora in prav pohvaliti moram osebje na letališču za vso pomoč. Let je potekal brez težav. Uživala sem ob pogledu na pokrajino, po pravici povedano pa ob misli na nove dogodivščine bila tudi malce živčna. Ko sva z očetom prispela na Istanbulsko letališče, sva morala u...
Preberite več

Dejan Marinčič – podjetnik, ki mi je spremenil pogled na življenje

Hejla! Ja, vem. Spet se že celo večnost nisem oglasila na tem blogu. V moj zagovor moram reči, da je življenje spet poseglo v moje načrte. Kako ste? Upam, da v redu. Pred enim mesecem sem v okviru predavanja na naši fakulteti imela priložnost spoznati nadvse prijetnega mladega moškega, ki je že kot mlad študent stopil na podjetniško pot. Tisti, ki me poznate osebno veste, da se nikoli ne ustrašim novih izzivov, zato sem po končanem predavanju o zavestnem vodenju naredila »big girl face« in z nasmeškom na obrazu (ter malo straha, seveda) stopila do gosta in ga vprašala, če je pripravljen kdaj z mano za moj blog Misli iz dnevne sobe narediti intervju, da ga tudi moji bralci in bralke malce spoznate. Saj sem mnenja, da si to zasluži. 😊   Na mojo srečo je privolil in zato je tukaj pred vami intervju, na katerega sem zelo ponosna. Intervju z gospodom Dejanom Marinčičem. Želim vam prijetno branje! .............................................................................................
Preberite več

Četrti teden v Turčiji: Minil je že en mesec! (10. 2. - 16. 2. 2025)

Slika
          Hejla! Prav ne morem verjeti, da to pišem, ampak že cel mesec sem v Turčiji, čeprav imamo komaj tretji teden predavanj (bila sem en teden prej zaradi uvajalnega tedna). Kaj pa se mi je dogajalo? Pa poglejmo! Ponedeljek, 10. 2. 2025 Dan sem začela zelo hitro - ob 6:30h. Vsak večer si rečem, da bom šla hitro spat, ker imam naporen dan naslednji dan, ampak žal temu to ni tako. Tako sem v nedeljo zaspala komaj okoli 22h in se zjutraj kot zombi prekotalila iz postelje. Jooj, mislim, da sem naredila napako, rečem v svoji glavi, ko se z utrujenimi očmi počasi prestavim v kopalnico, da bi si vsaj malo osvežila in umila obraz. Da se nekako zbudim. Vendar voda nikakor ni pomagala. Po nekaj minutah sem se odpravila iz kopalnice, se preoblekla, počesala, oblekla bundo in se odpravila v jedilnico na zajtrk. Bil je enak kot vedno. Jajčna omleta, feta sir, črne in zelene olive ter tradicionalen turški kruh in seveda kava. Ko sem pojedla, sem odšla proti predavalnici....
Preberite več