Istanbul, Turčija, prihajam!

           Hej! Ne morem verjeti, da sedaj to pišem, vendar se vam javljam iz Istanbula, iz čudovitega dela Turčije, kjer se bom nahajala dobre štiri mesece zaradi študijske izmenjave. Kako pa sem? Preverite z branjem te kratke objave in z nekaj slikami :-)

Torek - 21. 1. 2025

          To je bil dan, namenjen za potovanje. Z mojim očetom, Robertom sva dan začela kar zgodaj, saj sva okoli pete ure zjutraj začela pot proti Ljubljanskemu letališču, letališču Jožeta Pučnika (pomagal mi je z vso prtljago, za kar sem zelo hvaležna). Let proti Istanbulu sva imela ob 9:20h. Kljub začetnim težavam pri nakupu letalske karte nekaj dni prej, se je na koncu vse izteklo tako, kot se mora in prav pohvaliti moram osebje na letališču za vso pomoč.

Let je potekal brez težav. Uživala sem ob pogledu na pokrajino, po pravici povedano pa ob misli na nove dogodivščine bila tudi malce živčna. Ko sva z očetom prispela na Istanbulsko letališče, sva morala ujeti še avtobus do letališča Sabiha Gökçen. Zaradi nakupa turške SIM kartice nama je en ravno odpeljal, zato sva na naslednjega čakala približno eno uro. 

Avtobusna vožnja je trajala eno uro in pol. V tem času pa sem doživela prvi kulturni šok. Avtocesta ima pet pasov! Po avtobusu še ni bilo konec potovanja. Čakala nas je še 15-minutna vožnja s taksijem. Po tem smo prispeli do Sabancı Ünıversıtesı. 

Dobila sem začasno študentsko kartico, našla svojo sobo, razpakirala, malce raziskovala okolico, potem pa ugotavljala, kje bo oče prespal. (No, skupaj sva ugotavljala), ker je bila ura že skoraj polnoč. Ponudili so mu sobo v hotelu, zaspala sva okoli ene ure zjutraj. Tako je bil dan končan.

Začetek leta. Avtor slike: Robert Belec

Pogled na pokrajino. Avtor slike: Robert Belec

Sreda - 22. 1. 2025

          Dan, ko se ni veliko dogajalo. Morala bi začeti z "uvajalnimi dnevi", vendar so jih prestavili za en dan. Tako sem raziskovala okolico, pogledala, kje bodo potekala predavanja, se poslovila od očeta (oba sva malo jokala), kupila karto za Flixbus zanj ter zvečer spoznala nekaj ljudi, ki so tako kot jaz na študijski izmenjavi. Super so!

Četrtek - 23. 1. 2025

          Danes so se začeli "uvajalni dnevi". Dan sem skupaj z novimi prijatelji začela ob okusnem zajtrku, zatem pa smo se skupaj odpravili v predavalnico. Pozdravil nas je dekan fakultete, uslužbenka za študijske izmenjave ter študentka, ki pomaga pri tem. Vsi skupaj so nam predstavili pomembne podatke o študiju, poudarili, da se moramo registrirati na predmete, ter kam se lahko obrnemo, če naletimo na težave. Po predavanju smo bili prosti, večer pa sem ponovno preživela s prijatelji. Okoli enajste ure zvečer sem polna vtisov legla v posteljo in utrujena zaspala. 

Zajtrk s prijatelji. Avtor slike: osebni arhiv.

Petek - 24. 1. 2025

          Nadaljevali smo z "uvajalnimi dnevi". Dan je bil naporen, saj so nam razložili, kaj vse moramo narediti do konca svoje študijske izmenjave. Ta dan sem se slišala tudi s koordinatorko iz svoje fakultete. S prijatelji sem uživala ob druženju, se registrirala na predmete, pojedla zelo dobro hrano, po tuširanju pa utrujena legla v posteljo in zaspala.

Selfie iz dvigala. Avtor slike: osebni arhiv.

Urnik. Avtor slike: osebni arhiv.


Kosilo. Avtor slike: osebni arhiv.


Sobota - 25. 1. 2025

          Dan je potekal zelo počasi. Zbudila sem se okoli desete ure zjutraj, ponovno odšla na zajtrk s prijatelji, zatem pa večino dneva preživela ob gledanju serije, saj je deževalo. Malo sem tudi bila na svežem zraku, odšla sem na sprehod okoli lokalnega ribnika.

Nedelja - 26. 1. 2025

          Zbudila sem se okoli desete ure. Zajtrk sem pojedla v sobi, kosmiče. Šla sem malo na zrak, okoli kampusa. Pogledala nekaj delov serije. Šla na kosilo z dvema prijateljema, privoščila si belo kavo iz Starbucks, ker je zaradi "semestrskega odmora" samo to odprto. Komaj čakam, da poskusim pravo turško kavo!

Današnje kosilo. Avtor slike: osebni arhiv.

Kava Starbucks. Avtor slike: osebni arhiv.

----------------------------

Pri nas je ura že skoraj sedem zvečer. Dan bom preživela ob druženju, večerji. Zatem pa se počasi odpravila v posteljo. Obljubim, da vam bom poročala, kako se imam, saj bo to tudi za moje spomine. 

Lepo bodite in se slišimo čez nekaj dni! 

Tamara Belec 





Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dejan Marinčič – podjetnik, ki mi je spremenil pogled na življenje

Hejla! Ja, vem. Spet se že celo večnost nisem oglasila na tem blogu. V moj zagovor moram reči, da je življenje spet poseglo v moje načrte. Kako ste? Upam, da v redu. Pred enim mesecem sem v okviru predavanja na naši fakulteti imela priložnost spoznati nadvse prijetnega mladega moškega, ki je že kot mlad študent stopil na podjetniško pot. Tisti, ki me poznate osebno veste, da se nikoli ne ustrašim novih izzivov, zato sem po končanem predavanju o zavestnem vodenju naredila »big girl face« in z nasmeškom na obrazu (ter malo straha, seveda) stopila do gosta in ga vprašala, če je pripravljen kdaj z mano za moj blog Misli iz dnevne sobe narediti intervju, da ga tudi moji bralci in bralke malce spoznate. Saj sem mnenja, da si to zasluži. 😊   Na mojo srečo je privolil in zato je tukaj pred vami intervju, na katerega sem zelo ponosna. Intervju z gospodom Dejanom Marinčičem. Želim vam prijetno branje! .............................................................................................
Preberite več

Četrti teden v Turčiji: Minil je že en mesec! (10. 2. - 16. 2. 2025)

Slika
          Hejla! Prav ne morem verjeti, da to pišem, ampak že cel mesec sem v Turčiji, čeprav imamo komaj tretji teden predavanj (bila sem en teden prej zaradi uvajalnega tedna). Kaj pa se mi je dogajalo? Pa poglejmo! Ponedeljek, 10. 2. 2025 Dan sem začela zelo hitro - ob 6:30h. Vsak večer si rečem, da bom šla hitro spat, ker imam naporen dan naslednji dan, ampak žal temu to ni tako. Tako sem v nedeljo zaspala komaj okoli 22h in se zjutraj kot zombi prekotalila iz postelje. Jooj, mislim, da sem naredila napako, rečem v svoji glavi, ko se z utrujenimi očmi počasi prestavim v kopalnico, da bi si vsaj malo osvežila in umila obraz. Da se nekako zbudim. Vendar voda nikakor ni pomagala. Po nekaj minutah sem se odpravila iz kopalnice, se preoblekla, počesala, oblekla bundo in se odpravila v jedilnico na zajtrk. Bil je enak kot vedno. Jajčna omleta, feta sir, črne in zelene olive ter tradicionalen turški kruh in seveda kava. Ko sem pojedla, sem odšla proti predavalnici....
Preberite več