Naj se malce predstavim...
Pozdravljeni!
Sem Tamara Belec, šestnajst letno dekle, ki prihaja iz Štajerske, natančneje iz majhnega mesta Poljčane. Že od nekdaj si želim pisati nekaj, kjer bom lahko utopila vse svoje misli in s tem še bolj poglobila mojo strast do pisanja in branja. Kar nekaj časa sem iskala spletno stran, na kateri bi lahko objavljala kar mislim , in da bi to lahko delila tudi z drugimi. Pa sem našla tole - stran, na kateri trenutno zdaj pišem kratek začetek mojega bloga.
Dovolite, da se še malce bolj predstavim. Trenutno se šolam v CIRIUS-u Kamnik (center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik), kjer se šolam za računalnikarko. Po uspešno zaključenem prvem letniku lahko sproščeno uživam poletne počitnice, ko pa bo prišlo spet naslednje šolsko leto, bom pa lahko šla novim izzivom na proti :-)
Ker ste mogoče kliknili na ta blog slučajno, me marsikdo, ki zdaj to bere ( vsaj upam, da to sploh kdo bere :-)) ne pozna osebno in se zdajle verjetno sprašuje, zakaj se šolam v CIRIUS-u Kamnik. Pa da Vam razložim. V CIRIUS-u Kamnik se šolam zato, ker sem se rodila z boleznijo, ki se imenuje cerebralna paraliza ali na kratko CP. To je bolezen, ki jo povzroči krvavitev v možganih pred porodom ali pa nekaj minut po rojstvu otroka. Močnejša kot je krvavitev, večje težave ali posledice lahko nastopijo, ki lahko vplivajo na koordinacijo ali govor otroka. Tudi, če živim s tako boleznijo ne skrbite, saj moje življenje ni nič drugačno kot življenje drugih ljudi. Razlika je samo v tem, da nekatere stvari naredim po drugačni poti od drugih, da dosežem enake ali podobne rezultate.
Zdaj pa naj se vrnem nazaj na to, kdaj se je sploh začela moja strast do pisanja in branja. Moja strast do pisanja in branja se je začela že zelo zgodaj. Branja sem se pravzaprav naučila iz osmrtnic časopisa Večer, ki ga ves čas bere moja babica, saj sem se najprej začela učiti velikih tiskanih črk in šele nato majhne. Branje iz osmrtnic sem že tako dobro osvojila, da ko sem prvič prišla skozi vrata prvega razreda moje osnovne šole, sem že lahko tako gladko brala velike in male tiskane črke iz knjig, da so učiteljice, ki so me učile v prvem razredu, mislile, da vem vse otroške knjige na pamet. Ampak ko so ugotovile, da znam tako gladko brati že v prvem razredu, so me določile, da naj preberem kakšno knjigo svojim sošolcem in sošolkam. To sem naredila in s tem tudi pridobila nekaj prvih prijateljev, ki so še zdaj z mano.
In da zaključim z besedami mojega najljubšega ustvarjalca YouTube posnetkov, Alfija Deyes -a: "Delaj, kar te veseli" ali v originalu "Do what makes you happy". Mislim, da bom nadaljevala pisanje tega bloga, ker mi je to všeč. :-)
Upam, da ta objava ni dolgočasna in da ste uspeli prebrati do konca ter me tudi malo boljše spoznali. Kaj naj rečem? Več boste lahko prebrali v moji naslednji objavi, ki jo bom napisala. V komentarje lahko tudi napišete svoje mnenje. :-)
Lepo vas pozdravlja ustvarjalka tega bloga Misli iz dnevne sobe Tamara Belec, ter Vam želim čudovit dan še naprej :-)
Sem Tamara Belec, šestnajst letno dekle, ki prihaja iz Štajerske, natančneje iz majhnega mesta Poljčane. Že od nekdaj si želim pisati nekaj, kjer bom lahko utopila vse svoje misli in s tem še bolj poglobila mojo strast do pisanja in branja. Kar nekaj časa sem iskala spletno stran, na kateri bi lahko objavljala kar mislim , in da bi to lahko delila tudi z drugimi. Pa sem našla tole - stran, na kateri trenutno zdaj pišem kratek začetek mojega bloga.
Dovolite, da se še malce bolj predstavim. Trenutno se šolam v CIRIUS-u Kamnik (center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik), kjer se šolam za računalnikarko. Po uspešno zaključenem prvem letniku lahko sproščeno uživam poletne počitnice, ko pa bo prišlo spet naslednje šolsko leto, bom pa lahko šla novim izzivom na proti :-)
Ker ste mogoče kliknili na ta blog slučajno, me marsikdo, ki zdaj to bere ( vsaj upam, da to sploh kdo bere :-)) ne pozna osebno in se zdajle verjetno sprašuje, zakaj se šolam v CIRIUS-u Kamnik. Pa da Vam razložim. V CIRIUS-u Kamnik se šolam zato, ker sem se rodila z boleznijo, ki se imenuje cerebralna paraliza ali na kratko CP. To je bolezen, ki jo povzroči krvavitev v možganih pred porodom ali pa nekaj minut po rojstvu otroka. Močnejša kot je krvavitev, večje težave ali posledice lahko nastopijo, ki lahko vplivajo na koordinacijo ali govor otroka. Tudi, če živim s tako boleznijo ne skrbite, saj moje življenje ni nič drugačno kot življenje drugih ljudi. Razlika je samo v tem, da nekatere stvari naredim po drugačni poti od drugih, da dosežem enake ali podobne rezultate.
Zdaj pa naj se vrnem nazaj na to, kdaj se je sploh začela moja strast do pisanja in branja. Moja strast do pisanja in branja se je začela že zelo zgodaj. Branja sem se pravzaprav naučila iz osmrtnic časopisa Večer, ki ga ves čas bere moja babica, saj sem se najprej začela učiti velikih tiskanih črk in šele nato majhne. Branje iz osmrtnic sem že tako dobro osvojila, da ko sem prvič prišla skozi vrata prvega razreda moje osnovne šole, sem že lahko tako gladko brala velike in male tiskane črke iz knjig, da so učiteljice, ki so me učile v prvem razredu, mislile, da vem vse otroške knjige na pamet. Ampak ko so ugotovile, da znam tako gladko brati že v prvem razredu, so me določile, da naj preberem kakšno knjigo svojim sošolcem in sošolkam. To sem naredila in s tem tudi pridobila nekaj prvih prijateljev, ki so še zdaj z mano.
In da zaključim z besedami mojega najljubšega ustvarjalca YouTube posnetkov, Alfija Deyes -a: "Delaj, kar te veseli" ali v originalu "Do what makes you happy". Mislim, da bom nadaljevala pisanje tega bloga, ker mi je to všeč. :-)
Upam, da ta objava ni dolgočasna in da ste uspeli prebrati do konca ter me tudi malo boljše spoznali. Kaj naj rečem? Več boste lahko prebrali v moji naslednji objavi, ki jo bom napisala. V komentarje lahko tudi napišete svoje mnenje. :-)
Lepo vas pozdravlja ustvarjalka tega bloga Misli iz dnevne sobe Tamara Belec, ter Vam želim čudovit dan še naprej :-)
Avtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbriši