Mali koraki za velik cilj - dobrodelna akcija Sveta na kanalu A, ki poteka že sedmo leto zapored

          Pozdravljeni! Ker je ta teden "poseben" in že sedmo leto poteka dobrodelna akcija Mali koraki za velik cilj, ki jo je leta 2007 ustanovil novinar Sveta na kanalu A, Jan Golja, zdajle pišem kratko objavo, ki malce opisuje to akcijo in za koga se letos zbira denar.

          Akcija Mali koraki za velik cilj se je začela leta 2007, ko je Svet na kanalu A hotel nekako pomagati ljudem in družinam v stiski. Akcije se je domislil novinar Jan Golja. Tudi ta teden poteka ta akcija. In, da Vas opozorim. Vsak prispevan evro šteje, vsak lahko pomaga in verjemite, da ta denar gre resnično v prave roke.

          Ker sem malce prejle napisala, da ta dobrodelna akcija poteka že sedmo leto zapored, naj Vam jo malce predstavim. Dobrodelni dogodek poteka letos od 11. do 13. oktobra 2017, letos pa zbirajo denar za Hišo zavetja Palčica. Akcija je iz leta v leto rasla, osrečevala srca najšibkejših in prerasla v najpomembnejši družbeno koristni projekt medijske hiše PRO PLUS. S tem pa je zrasla tudi ekipa ustvarjalcev projekta in tako so gonilna sila Malih korakov voditeljica oddaje Svet na Kanalu A Nuša Lesar, novinarki Urša Trebušak in Živa Ivačič ter kolegica iz oddaje 24UR, novinarka Ana Marija Krese. (vir http://svet.24ur.com/clanek/mali-koraki-za-velik-cilj/mali-koraki-ze-sedmo-leto.html, pridobljeno 10. 10. 2017 )

          Kaj je sploh Hiša zavetja Palčica?

Hiša zavetja Palčica je ustanova, v kateri bivajo otroci, ki so stari do šest let in so v svojem domačem okolju ogroženi ali so žrtve zlorab. Svoje doživljaje je novinarka Sveta Na kanalu A, Nuša Lesar, opisala tako, citiram: "Ob mojem prvem obisku Palčice sta bila tam dva otroka. Dober mesec star novorojenček, ki mu je bila droga položena v zibelko. Rodil se je težki odvisnici od drog in njegovo življenje je pravo mučenje, ki ga komaj preživlja. Krčevit jok, ki je posledica abstinenčne krize, ti reže v srce. Njegovo drobno telesce se je tako treslo, da ga takoj ločiš od zdravih novorojenčkov, ki imajo običajne krče. Drugi fantek, star štiri leta, je ravno spoznal svoje rejnike. Vesel je, smeji se, in ko mu povem, da ga odslej čaka lepše življenje, me samo upajoče gleda. Oba upava, da imam prav. Ti otroci niso krivi, da so se rodili ljudem, ki zanje ne znajo ali ne želijo poskrbeti. Ti otroci si tako kot vsi ostali zaslužijo priložnost za normalno otroštvo. Ti otroci morajo imeti normalno otroštvo, če želimo, da ne bodo ponavljali napak svojih staršev, ampak odrasli v zdrave, odgovorne in ljubeče odrasle."

          Kot lahko vidite, to resnično seže v srce. Opisala Vam bom, kako lahko pomagate.


          Kako lahko pomagate?

Pomagate lahko tako, da pošljete ključno besedo SVET na 1919, da donirate 1€, ključno besedo SVET5 na 1919, da donirate 5€ in če pokličete številko 090 93 30 33, da donirate 2,99€. Še enkrat - vsak prispevan evro šteje. Upam, da bomo stopili skupaj in pomagali tej ustanovi Hiša zavetja Palčica, da bojo malčki imeli lepšo prihodnost. Zahvaljujem se vsem, ki boste pomagali na kakršen koli način, predvsem pa hvala ekipi, ki to omogoča, ker po tem lahko vidimo, da na svetu obstajajo dobri ljudje. Želim Vam čudovit večer. 





P.S. Donacije zbirajo do 31. 10. 2017

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Istanbul, Turčija, prihajam!

Slika
           Hej! Ne morem verjeti, da sedaj to pišem, vendar se vam javljam iz Istanbula, iz čudovitega dela Turčije, kjer se bom nahajala dobre štiri mesece zaradi študijske izmenjave. Kako pa sem? Preverite z branjem te kratke objave in z nekaj slikami :-) Torek - 21. 1. 2025           To je bil dan, namenjen za potovanje. Z mojim očetom, Robertom sva dan začela kar zgodaj, saj sva okoli pete ure zjutraj začela pot proti Ljubljanskemu letališču, letališču Jožeta Pučnika (pomagal mi je z vso prtljago, za kar sem zelo hvaležna). Let proti Istanbulu sva imela ob 9:20h. Kljub začetnim težavam pri nakupu letalske karte nekaj dni prej, se je na koncu vse izteklo tako, kot se mora in prav pohvaliti moram osebje na letališču za vso pomoč. Let je potekal brez težav. Uživala sem ob pogledu na pokrajino, po pravici povedano pa ob misli na nove dogodivščine bila tudi malce živčna. Ko sva z očetom prispela na Istanbulsko letališče, sva morala u...
Preberite več

Dejan Marinčič – podjetnik, ki mi je spremenil pogled na življenje

Hejla! Ja, vem. Spet se že celo večnost nisem oglasila na tem blogu. V moj zagovor moram reči, da je življenje spet poseglo v moje načrte. Kako ste? Upam, da v redu. Pred enim mesecem sem v okviru predavanja na naši fakulteti imela priložnost spoznati nadvse prijetnega mladega moškega, ki je že kot mlad študent stopil na podjetniško pot. Tisti, ki me poznate osebno veste, da se nikoli ne ustrašim novih izzivov, zato sem po končanem predavanju o zavestnem vodenju naredila »big girl face« in z nasmeškom na obrazu (ter malo straha, seveda) stopila do gosta in ga vprašala, če je pripravljen kdaj z mano za moj blog Misli iz dnevne sobe narediti intervju, da ga tudi moji bralci in bralke malce spoznate. Saj sem mnenja, da si to zasluži. 😊   Na mojo srečo je privolil in zato je tukaj pred vami intervju, na katerega sem zelo ponosna. Intervju z gospodom Dejanom Marinčičem. Želim vam prijetno branje! .............................................................................................
Preberite več

Četrti teden v Turčiji: Minil je že en mesec! (10. 2. - 16. 2. 2025)

Slika
          Hejla! Prav ne morem verjeti, da to pišem, ampak že cel mesec sem v Turčiji, čeprav imamo komaj tretji teden predavanj (bila sem en teden prej zaradi uvajalnega tedna). Kaj pa se mi je dogajalo? Pa poglejmo! Ponedeljek, 10. 2. 2025 Dan sem začela zelo hitro - ob 6:30h. Vsak večer si rečem, da bom šla hitro spat, ker imam naporen dan naslednji dan, ampak žal temu to ni tako. Tako sem v nedeljo zaspala komaj okoli 22h in se zjutraj kot zombi prekotalila iz postelje. Jooj, mislim, da sem naredila napako, rečem v svoji glavi, ko se z utrujenimi očmi počasi prestavim v kopalnico, da bi si vsaj malo osvežila in umila obraz. Da se nekako zbudim. Vendar voda nikakor ni pomagala. Po nekaj minutah sem se odpravila iz kopalnice, se preoblekla, počesala, oblekla bundo in se odpravila v jedilnico na zajtrk. Bil je enak kot vedno. Jajčna omleta, feta sir, črne in zelene olive ter tradicionalen turški kruh in seveda kava. Ko sem pojedla, sem odšla proti predavalnici....
Preberite več