Nasvidenje leto 2017, dobrodošlo leto 2018

          Ker se konec leta 2017 bliskovito hitro približuje, se ljudje vedno bolj začenjamo spominjati lepih spominov in trenutkov, ki smo jih doživeli v tem letu. In tako je tudi prav. Včasih se moramo tudi ustaviti in ceniti lepe ter tudi temne trenutke, ki smo jih doživeli v tem letu, ki se poslavlja, saj smo se tudi iz tako imenovanih temnih trenutkov naučili nekaj novega in pridobili tudi nekaj izkušenj, ki nas bodo popeljale na naši življenski poti.

          Moram reči, da na srečo v letu 2017 nisem imela veliko takih temnih trenutkov, ampak v večini lepe trenutke, ki so mi ustvarili zelo veliko lepih spominov in tudi prijateljstev za ketere mislim, da bodo obstali celo življenje.

          Ko se ozrem nazaj, vidim za skoraj vsak mesec nekaj lepega kar se mi je zgodilo, zato naj vam na hitro predstavim lepe trenutke, ki so ustvarili še lepše spomine v tem kratkem seznamu. Pa začnimo!


LEPI TRENUTKI V LETU 2017

  • Mesec januar - v mesecu januarju velikokrat pomislimo na nov začetek, na novo poglavje našega življenja, ki ga lahko "slavnostno" odpremo, saj smo prišli novemu letu nasproti. V tem mesecu sem bila jaz že praktično na polovici prvega letnika, ker je bil na sredini januarja zaključek prvega šolskega polletja,  Tisti, ki so bili do takrat "poredni", so morali veliko nadoknaditi v kratkem času, tisti "pridni" pa smo lahko kvečjemu počivali. Januar 2017 mi bo ostal v spominu zato, ker smo odšli v Ljubljano v kino, kjer smo si ogledali film z naslovom Dežela La La in zatem odšli na odlično večerjo.

  • Mesec februar - za nekatere mesec, v katerem se zelo veliko zgodi, za nekatere mesec, v katerem bolj poležavajo. Za mene ni bilo tako, saj sem imela ta mesec zelo natrpan z šolskim delom. Ostal mi bo v spominu, ker smo po desetih letih znova odprli plesno skupino CIRIUS Kamnik, za katero še zdaj ne vemo točnega imena, kako bi se naj imenovali.

  • Mesec marec - mesec, v katerem se mi ni veliko zgodilo, razen tega, da sem se spoprijateljila z veliko ljudmi, ki mi še zdajle stojijo ob strani in jim lahko zaupam.

  • Mesec april - najbolj se spominjam prvega aprila, ko sem svojo cimro Natalijo Belec nahecala, (vem, da to ni knjižna beseda, zato vsi tisti, ki se kakorkoli ukvarjate z besedili in to berete, prosim ne hitite in me popravljajte :-) ) da se je CIRIUS Kamnik zaprl zaradi nekakšnega napada mravelj in ne bo odprt kakšen mesec. Reakcija moje cimre je bila bolj žalostna kot vesela, zato sem ji kmalu zatem povedala, da je to šala za prvi april. Ampak vseeno - vem, da mi bo to ostalo v spominu.

  • Mesec maj - mesec, v katerem imata moja starša obletnico poroke in tudi moja babica praznuje rojstni dan. Najbolj mi bo ostal v spominu dan, ko sem na babičin rojstni dan poklicala babico (ker sem bila takrat v CIRIUS-u) in ji zaželela vse najboljše, babica pa mi je tako lepo odgovorila, da se je moja cimra začela jokati. To je eden izmed najlepših mesecev leta 2017.

  • Mesec junij - mesec, v katerem so tekle solze sreče, saj je bil to mesec, v katerem smo presenetili kar tri osebe. 

  • Mesec julij - poseben mesec zame, saj sem se 17.7. 2017 odločila, da bom začela pisati blog in na ta dan napisala prvo objavo. Hvala vsem tistim, ki me berete in spodbujate.

  • Mesec september - v tem mesecu se je začelo novo šolsko leto. Leto, v katerem sem do zdaj osvojila zelo veliko novega znanja, izkušenj in prijateljstev. Najbolj mi bo pa ostalo v spominu to, da smo prvič z našo plesno skupino nastopili na Odprtem odru - dogodku, ki ga ima vsak četrtek ob pol osmih zvečer naš domski del zgradbe, kjer se lahko vsak preizkusi in pokaže kaj zna. 

  • Mesec oktober - v tem mesecu mi bo najbolj ostal ogled filma Košarkar naj bo.

  • Mesec november - mesec, v katerem je bilo zelo veliko veselja, smeha in solz sreče, saj so me moja cimra in dve prijateljici ter moj razred presenetili za rojstni dan. Hvala za nepozabno praznovanje rojstnega dneva!

  • Mesec december - v tem mesecu mi bo najbolj ostal v spominu naš nastop plesne skupine, naš pevski nastop ob novoletni šolski proslavi in skupno petje pesmi Dan ljubezni, ob kateri so se mi orosile oči.



          Kot vidite leta 2017 še dolgo ne bom pozabila, kr je bilo zame enkratno leto. Komaj čakam, da vidim, kaj mi prinaša leto 2018. Ob novem letu pa vam želim tole: 

Naj bo uspešno, lahko malo grešno,
naj bo očarljivo, iskrivo, igrivo,
z malo bridkosti, veliko sladkosti in največ modrosti.
Naj bo mirno, kot nebo večerno - minljivo in večno,
poslovno uspešno in preprosto SREČNO!

                    Vse dobro v prihajajočem letu 2018!



vam želi ustvarjalka tega bloga Misli iz dnevne sobe, Tamara Belec :-)


                                  

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dejan Marinčič – podjetnik, ki mi je spremenil pogled na življenje

Hejla! Ja, vem. Spet se že celo večnost nisem oglasila na tem blogu. V moj zagovor moram reči, da je življenje spet poseglo v moje načrte. Kako ste? Upam, da v redu. Pred enim mesecem sem v okviru predavanja na naši fakulteti imela priložnost spoznati nadvse prijetnega mladega moškega, ki je že kot mlad študent stopil na podjetniško pot. Tisti, ki me poznate osebno veste, da se nikoli ne ustrašim novih izzivov, zato sem po končanem predavanju o zavestnem vodenju naredila »big girl face« in z nasmeškom na obrazu (ter malo straha, seveda) stopila do gosta in ga vprašala, če je pripravljen kdaj z mano za moj blog Misli iz dnevne sobe narediti intervju, da ga tudi moji bralci in bralke malce spoznate. Saj sem mnenja, da si to zasluži. 😊   Na mojo srečo je privolil in zato je tukaj pred vami intervju, na katerega sem zelo ponosna. Intervju z gospodom Dejanom Marinčičem. Želim vam prijetno branje! .............................................................................................
Preberite več

Istanbul, Turčija, prihajam!

Slika
           Hej! Ne morem verjeti, da sedaj to pišem, vendar se vam javljam iz Istanbula, iz čudovitega dela Turčije, kjer se bom nahajala dobre štiri mesece zaradi študijske izmenjave. Kako pa sem? Preverite z branjem te kratke objave in z nekaj slikami :-) Torek - 21. 1. 2025           To je bil dan, namenjen za potovanje. Z mojim očetom, Robertom sva dan začela kar zgodaj, saj sva okoli pete ure zjutraj začela pot proti Ljubljanskemu letališču, letališču Jožeta Pučnika (pomagal mi je z vso prtljago, za kar sem zelo hvaležna). Let proti Istanbulu sva imela ob 9:20h. Kljub začetnim težavam pri nakupu letalske karte nekaj dni prej, se je na koncu vse izteklo tako, kot se mora in prav pohvaliti moram osebje na letališču za vso pomoč. Let je potekal brez težav. Uživala sem ob pogledu na pokrajino, po pravici povedano pa ob misli na nove dogodivščine bila tudi malce živčna. Ko sva z očetom prispela na Istanbulsko letališče, sva morala u...
Preberite več

Vanessa Bera: Zgodba o pogumu, ljubezni in boju za življenje

Slika
Vanessa Bera: Zgodba o pogumu, ljubezni in boju za življenje Portret Vanesse Bera Dragi bralci in bralke tega bloga! Danes bi rada z vami delila zgodbo o Vanessi Bera, izjemni mladi ženski, ki se je rodila pred tridesetimi leti v Ljubljanski porodnišnici. Takoj po njenem rojstvu je bilo odkrito, da ima Vanessa neobičajne zdravstvene težave - rojena je bila brez ključnic in prsnice, poleg tega pa še s desnostransko parezo, kar pomeni omrtvelost. S tem se je za njeno družino začelo dolgo in težko potovanje, polno izzivov in težkih preizkušenj. Kljub temu, da se je Vanessa soočala s svojimi težavami, je ostala nadarjeno, pozitivno in močno dekle. Končala je Bežigrajsko gimnazijo, sedaj študira nutricionistiko. Vedno si je le želela, da bi njeno življenje lahko potekalo brez neprestanih bolečin in težav. V upanju, da se tako izogne infekcijam, Vanessa vsakodnevno nosi masko, ampak kljub temu je na žalost skoraj vsak dan bolna. Vanessa in njena mama Isabelle Ko je bila še deklica, so ji za...
Preberite več