Tudi pozitivci smo lahko kdaj na tleh

          Pozdravljeni! Ura je 20:27 in sedaj nastaja nova objava na blogu, ob kateri menim, da mi je zelo osebna in upam, da me boste ob njej lahko bolje spoznali. Pa začnimo. :-)

          Večkrat v življenju opazim, da se ljudje obkrožamo z ljudmi, ki so nam podobni. Tako se jaz obkrožam z ljudmi, ki so večkrat nasmejani, se sprejmejo takšni kot so in na življenje gledajo čimbolj pozitivno. Veliko ljudi me je že vprašalo: "Ti si vedno nasmejana in skoraj nikoli žalostna. Vsaj jaz še te nisem videl žalostno. Od kod ti ta pozitivnost?" Če dobro pomislim - odgovora na to vprašanje ne poznam. Mislim, da na življenje gledam tako pozitivno, ker sem ga sprejela takšnega kot je. Navsezadnje - ne moreš ga spremeniti. Važno je, da ga živiš takšnega, kot je.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

           Veliko ljudi misli, da če si pozitiven in nasmejan, nikoli nisi na tleh. Zmeraj "plavaš" po oblakih. Ampak to ni čisto res. Včasih imam tudi jaz kot pozitivna oseba trenutke, ko mislim, da ne zmorem več in si le želim, da bi me nekdo objel, držal močno v objemu in rekel: "Vse bo v redu. Jaz sem ob tebi. Ne boj se!" S tem občutkom nič ni narobe. Vsak človek ima kdaj tudi ta občutek. Pa ne glede, kako pozitivno gleda na življenje.

         Ja, priznam - takšna oseba sem, ki raje včasih skriva svoja prava čustva in na obraz nariše prisiljen nasmešek. Moji člani družine Vam lahko povedo, da imam tudi jaz včasih vsega dovolj, da podležem pritisku in ne vem več, kako bi lahko šla naprej. Takrat je vse, kar mi ostane glasen jok v moji postelji. Čeprav jok ni vedno rešitev za težave, ti vsaj olajša dušo, ki postaja včasih pretežka zaradi vseh čustev, ki se nahajajo v tebi. Tako pozitivnih kot negativnih. 

         Tako kot mi vedno govori moja spremljevalka iz osnovne šole, Ida Jus: "Nič se ne boj. Vem - včasih je vsega preveč, ko misliš, da ne moreš več naprej. Takrat poslušaj svoje srce in mu sledi. Nekje na svetu je nekdo, ki misli na tebe in te ima rad. Samo dvigni to sklonjeno glavo, na obraz nariši nasmešek. Čeprav je to prisiljen nasmešek, se boš v trenutku počutila bolje in vse skrbi, ki te v tem trenutku mučijo, bodo izginile. Tako bo tvoje življenje postalo lepše!"

          Da zaključim. Hočem povedati, da so tudi pozitivni ljudje kdaj na tleh. Tako kot vsi ostali. Zato nikoli ne obsojajte nobenega človeka, ki je žalosten in se kdaj zjoče. Pa tudi, če za zaprtimi vrati, ko nihče ne gleda. Lepo ga poglejte in ga objemite. Včasih ljudje potrebujemo samo objem in občutek, da je nekomu mar. Zapomnite si to.

Želim vam lep večer!

Tamara Belec