5 stvari, ki sem se jih naučila v svojih 18. letih

          Pozdravljeni! Zadnje čase zelo veliko razmišljam o pomembnosti življenja, saj se vedno bolj zavedam, da je življenje minljivo. Pravzaprav - kam je izginilo 18 let? Zdi se mi, da sem še včeraj bila majhna punčka, zdaj pa že skoraj končujem tretji letnik srednje šole. Kaj pa sem se naučila v teh osemnajstih letih?

Seznam 5 - ih stvari, ki sem se jih naučila v svojih 18. letih

  1.  Prave prijatelje lahko prešteješ na prste ene roke
V življenju sem spoznala že veliko ljudi. Veliko me jih je prizadelo, veliko ljudi me je nasmejalo. A vendar - ko so se v mojem življenju pojavile težave ali pa sem preživljala težke čase, jih je ostalo le peščica. Peščica izmed vseh ljudi, ki sem mislila, da so moji prijatelji. A ni bilo tako. Veliko ljudi sem zaradi tega razloga pustila, da odkorakajo iz mojega življenja. Na začetku je bilo težko, a na koncu spoznaš, da tiste prave prijatelje lahko prešteješ na prste ene roke, saj se le na tiste ljudi lahko zaneseš takrat, ko je najhuje.

  1.  Živi življenje tako, kot ti želiš
Sem ena tistih ljudi, ki se je v svojem življenju zelo dolgo ukvarjala s tem, kaj si mislijo o njej. Če dobro razmislim - to na koncu dneva ni pomembno. Ni pomembno, kaj si drugi mislijo ali pa želijo od tebe, kako naj živiš svoje življenje. Pomembno je, da živiš življenje tako, kot ti želiš. Na koncu dneva je pomembno le, da se dobro počutiš v svoji koži.

Vir slike: Facebook stran Pozitivne misli

  1.  Živi in misli pozitivno
Že kot majhno punčko so me starši učili, da je na življenje treba gledati pozitivno. Zato se jaz iz dneva v dan trudim, da v vsaki stvari najdem malce pozitivnosti pa tudi, če je slaba. Moje misli so pa vedno pozitivno naravnane.

  1.  Življenje je minljivo
Čeprav se velikokrat premalo zavedam, je življenje kljub temu minljivo. V svojih osemnajstih letih življenja sem to že velikokrat spoznala. Zato se vsak dan trudim, da živim življenje tako, kot da je vsak dan moj zadnji.
  1.  Vse je mogoče, če se le potrudiš
Čeprav se na prvi pogled ravno ne zdi, imam tudi jaz kakšne negotovosti in včasih ravno ne verjamem vase. Ker hočem to negotovost velikokrat zakriti, se obnašam, kot da sem samozavestna, a vedno ni tako. Res pa je to, kar sem se naučila - vse je mogoče, če se le potrudiš. Na koncu je vsak trud poplačan, pa čeprav se nam velikokrat to ne zdi.

Vir slike: Facebook stran Pozitivne misli

To so le ene izmed stvari, ki sem si jih naučila v svojih osemnajstih letih življenja. Vem, da jih nisem ravno veliko naštela, a zmeraj verjamem, da je življenje čudež in me prav zanima, kaj ima moje življenje še skrito zame.

Imejte lep dan.

Ustvarjalka tega bloga Misli iz dnevne sobe,
Tamara Belec

Komentarji

  1. maja27.4.19

    TAMARA

    menim, da se tudi jaz ne zavedam, da ima tudi življenje svoj začetek in konec, ki se za mnogo začne z solzami in za vse konča s solzami... zato je še kako pomembno, da se imam lepo in iz življenja potegnemo le najlepše stvari, ki so nam dane....

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Istanbul, Turčija, prihajam!

Slika
           Hej! Ne morem verjeti, da sedaj to pišem, vendar se vam javljam iz Istanbula, iz čudovitega dela Turčije, kjer se bom nahajala dobre štiri mesece zaradi študijske izmenjave. Kako pa sem? Preverite z branjem te kratke objave in z nekaj slikami :-) Torek - 21. 1. 2025           To je bil dan, namenjen za potovanje. Z mojim očetom, Robertom sva dan začela kar zgodaj, saj sva okoli pete ure zjutraj začela pot proti Ljubljanskemu letališču, letališču Jožeta Pučnika (pomagal mi je z vso prtljago, za kar sem zelo hvaležna). Let proti Istanbulu sva imela ob 9:20h. Kljub začetnim težavam pri nakupu letalske karte nekaj dni prej, se je na koncu vse izteklo tako, kot se mora in prav pohvaliti moram osebje na letališču za vso pomoč. Let je potekal brez težav. Uživala sem ob pogledu na pokrajino, po pravici povedano pa ob misli na nove dogodivščine bila tudi malce živčna. Ko sva z očetom prispela na Istanbulsko letališče, sva morala u...
Preberite več

Dejan Marinčič – podjetnik, ki mi je spremenil pogled na življenje

Hejla! Ja, vem. Spet se že celo večnost nisem oglasila na tem blogu. V moj zagovor moram reči, da je življenje spet poseglo v moje načrte. Kako ste? Upam, da v redu. Pred enim mesecem sem v okviru predavanja na naši fakulteti imela priložnost spoznati nadvse prijetnega mladega moškega, ki je že kot mlad študent stopil na podjetniško pot. Tisti, ki me poznate osebno veste, da se nikoli ne ustrašim novih izzivov, zato sem po končanem predavanju o zavestnem vodenju naredila »big girl face« in z nasmeškom na obrazu (ter malo straha, seveda) stopila do gosta in ga vprašala, če je pripravljen kdaj z mano za moj blog Misli iz dnevne sobe narediti intervju, da ga tudi moji bralci in bralke malce spoznate. Saj sem mnenja, da si to zasluži. 😊   Na mojo srečo je privolil in zato je tukaj pred vami intervju, na katerega sem zelo ponosna. Intervju z gospodom Dejanom Marinčičem. Želim vam prijetno branje! .............................................................................................
Preberite več

Četrti teden v Turčiji: Minil je že en mesec! (10. 2. - 16. 2. 2025)

Slika
          Hejla! Prav ne morem verjeti, da to pišem, ampak že cel mesec sem v Turčiji, čeprav imamo komaj tretji teden predavanj (bila sem en teden prej zaradi uvajalnega tedna). Kaj pa se mi je dogajalo? Pa poglejmo! Ponedeljek, 10. 2. 2025 Dan sem začela zelo hitro - ob 6:30h. Vsak večer si rečem, da bom šla hitro spat, ker imam naporen dan naslednji dan, ampak žal temu to ni tako. Tako sem v nedeljo zaspala komaj okoli 22h in se zjutraj kot zombi prekotalila iz postelje. Jooj, mislim, da sem naredila napako, rečem v svoji glavi, ko se z utrujenimi očmi počasi prestavim v kopalnico, da bi si vsaj malo osvežila in umila obraz. Da se nekako zbudim. Vendar voda nikakor ni pomagala. Po nekaj minutah sem se odpravila iz kopalnice, se preoblekla, počesala, oblekla bundo in se odpravila v jedilnico na zajtrk. Bil je enak kot vedno. Jajčna omleta, feta sir, črne in zelene olive ter tradicionalen turški kruh in seveda kava. Ko sem pojedla, sem odšla proti predavalnici....
Preberite več