Ali mladi premalo berejo?


          Pozdravljeni! Včeraj zvečer sem na Slovenija 1 zasledila oddajo Zadnja beseda in v njej so razpravljali o navadah mladih in seveda tudi o tem, koliko berejo.


          Res je seveda to, da branje ni več tako v modi, kot je bilo včasih, a ne strinjam pa se s tem, da so skoraj vsi v oddaji rekli, da mladi ne berejo več, razen tiste knjige, s katerimi delajo promocijo kot so na primer Čefurji raus!, Belo se pere na devetdeset in mnoge druge.


          Jaz se kot zdajšnja najstnica nisem nikoli ravno ozirala na to, kaj je trenutno v modi saj sem mnenja, da nisi ravno kul, če se obnašaš tako kot vsi ostali, ki pravijo, da je nekaj kul. Vem, da bom mogoče s tem užalila veliko ljudi, a pravzaprav mi je vseeno, saj ima vsak človek mnenje in naj razmišlja tako, kot on hoče.


          Strinjam pa se tudi lahko s tem, da živimo v svetu, v katerem imamo zelo hiter življenjski ritem in si žal ob tem ritmu ne pustimo časa, da bi se malce posvetili knjigi in si dovolili, da se "pogreznemo" v svet knjižnega junaka ali junakinje in njegovim oziroma njenim dogodivščininam.


          Na "knjižnem trgu" obstaja zelo veliko dobrih knjig, ki so mi čez vsa ta leta "priletele" pod roke, a problem obstaja v tem, da se v veliki večini o njih ne ve, saj starejši in mladi ne govorijo o njih. 

          Priznam - sama tudi ne bi prebrala knjige Čefurji raus!, če mi ne bi bila določena za domače branje v tretjem letniku srednje šole, saj me njen naslov ni ravno pritegnil. A na koncu pa mi ni bilo žal niti ene minute, ki sem jo namenila branju te knjige, saj je v meni prebudila vsa mogoča čustva, katere tudi včasih zelo težko izrazim.


          Strinjam se s tistim rekom, ki sem ga zasledila lanskega leta v nekem članku v časopisu:"Tisti, ki veliko berejo, dobro pišejo". Branje nam po mojem mnenju (in mislim, da se z mano tukaj strinja zelo veliko ljudi) bogati besedni zaklad, s pomočjo katerega lahko potem svoje misli izrazimo še bolje v šolskem spisu, članku ali na splošno v vsem, ko kaj napišemo za javno objavo, prav tako pa ga lahko nanesemo na vsakodnevni govor, ki ga uporabljamo, ko se pogovarjamo s prijatelji, družinskimi člani ali pa kakšnim izučenim človekom, pri katerem moramo paziti, kakšne besede uporabljamo.


          Ko me kdo vpraša, če rada berem, mu z veseljem sporočim, da sem pravi knjižni molj, ki si vsak dan vsaj po petnajst minut vzame čas za branje vsaj nekaj strani knjige. Čisto vseeno mi je, kakšna je, v elektronski obliki ali v fizični obliki. A bolj mi je všeč fizična oblika, saj mi tega vonja strani knjige in tega, da lahko nekaj držim v rokah, ne more vzeti nihče na svetu. Imejte me za noro, vseeno mi je, a to je moje mnenje.


           S tem zaključujem to objavo, Vam moji dragi bralci in bralke pa prepuščam, da mi sporočite, kakšno pa je vaše mnenje o tem.

Želim Vam lep dan.
Tamara Belec

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dejan Marinčič – podjetnik, ki mi je spremenil pogled na življenje

Embracing the Unexpected: My Erasmus+ Journey in Spodnje Vrtiče

Vanessa Bera: Zgodba o pogumu, ljubezni in boju za življenje