Pozdravljeno, življenje!

         Hojla! Življenje je nekaj, kar nam je bilo podarjeno. Zato danes objavljam nekaj kratkega o življenju, ki je nastalo pred kratkim za literarni natečaj.

          Kaj sploh je življenje? Mislim, da se je to že vprašal marsikdo. Življenju lahko rečemo dar, ki nas  obkroža povsod, kamor se obrnemo. Vredno se je vprašati: ali smo današnji dan zajeli s polno žlico? Ali smo ga živeli tako, kot da je naš zadnji? Zdi se mi, da je naš življenjski ritem postal tako hiter, da se včasih skoraj ne ustavimo, da bi si vsaj malce ogledali svet, ki nas obdaja.

          Vendarle pa ob vsem tem obstaja zelo žalostno dejstvo. Živimo v svetu, ki ima zelo veliko najsodobnejših tehnologij, brez katerih si po pravici povedano ne predstavljamo več vsakodnevnega življenjskega sloga, ne znamo ceniti ali pa se sploh ne zavedamo majhnih malenkosti, ki so nam dane iz dneva v dan. Vsaj po mojem mnenju. Ali smo občutili nežen dotik sonca, ki nam je osvetlil obraz? Smo pogledali skozi svoje okno in opazili cvetlice, ki so plesale v vetru?

          Življenje nam daje veliko razlogov, da malce umirimo svoj ritem in se ozremo naokrog. Mogoče pa bomo opazili stvari, ki jih do zdaj nismo. Morda bomo opazili majhnega ptička, ki nabira kamenčke, da bi si zgradil gnezdo. Ali pa na primer veverico, ki nabira lešnike in orehe za svojo ozimnico.

          Vsak dan našega ali pa življenja živali in rastlin je edinstven, ki ga nikoli ne bomo dobili nazaj. Strinjam se z besedami, ki jih je izrekel Marcus Aurelius: »Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, ne pozabi živeti! Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja.« Zato kličem: Pozdravljeno, življenje! Rada te imam. In upam, da boste to storili tudi vi.

Želim Vam lep večer.
Tamara Belec