Pesmi mojega življenja

          Hojla! Danes sem se zbudila v zasneženo jutro. Ne morem verjeti! Sneg sredi pomladi. Kdaj se je to že zgodilo? Narava nas velikokrat preseneča. No, medtem, ko gledam skozi okno na zasneženo dvorišče pred svojo hišo, me obide misel, da se moje življenje zadnje čase vrti kot nekakšna pesem, ki jo pojejo vsi razni pevci in pevke, tako domači kot tuji izvajalci. Zakaj ne bi napisala objave, ki bi opisala potek mojega življenja, samo na drugačen način? S pomočjo pesmi.

          "Ko besede ne uspejo, spregovori glasba"

                     (Irena Huang)

          In tako se je tudi zgodilo. Sedaj sedim na svoji postelji, s prenosnim računalnikom na svojem krilu in pišem objavo, zraven katere se bom po mojem mnenju zjokala, saj bo pripeljala tako lepe kot nelepe spomine. Upam, da vas bom lahko popeljala po svoji liniji spominov in vas n trenutke tudi nekako nasmejala s svojimi neumnimi trenutki, ki sem jih izkusila. Priznam - mlada sem in v nekaterih situacijah v življenju sem se narobe odzvala, ampak saj veste, kaj pravijo. Iz napak se učimo.

 Moje življenje izraženo z različnimi pesmimi

Te objave ne morem začeti drugače kot pa s tem. Spominjam se prvega razreda osnovne šole, ko smo na današnji dan, 25. marca leta 2007 zapeli pesem Mamica je kakor zarja mamicam za materinski dan, ki so nas prišle gledati, ko smo skupaj s sošolci in sošolkami pripravili majhen koncert.

Pesem Mamica je kakor zarja je na tem videoposnetku izvajal orkester Nejca Kastelica

Po začetku osnovne šole je sledil konec osnovne šole. Deveti razred in valeta. Prvi malo bolj svečani dogodek. S sošolci in sošolkami smo zapeli pesem Čas skupine Dan D in Vsi za enega, ki jo izvaja Bitka talentov. Še zdaj se mi orosijo oči, ko pomislim, kako smo uživali ob tem.

                                      

                                     

Po osnovni šoli pride srednja šola. To so časi. Pravijo, da so srednješolska in študentska leta najlepša in strinjam se s tem. Za opis začetka srednje šole - 1. letnika mi prva pride na misel pesem Čista jeba, s katero smo vsi v razredu bili praktično obsedeni.

Legendarna skupina Mi2

Oooh, prva ljubezen. Kdo bi jo pozabil? Na prvo ljubezen, ki me je mimogrede naučila marsikaj o sebi, me spominja pesem Under, ki jo poje Alex Hepburn. Povem vam samo, da se je predvajala na avtobusu, ko sem tega človeka srečala po zelooooo dolgem času, a spomini ostanejo. Tisti, ki imajo malo boljši spomin in so bili tistega dneva z mano, se bodo zagotovo spomnili te pesmi, ko jo bodo poslušali. Meni trenutno lijejo solze.

                                     

Če moj blog Misli iz dnevne sobe berete že kar nekaj časa, veste, da sem lansko šolsko leto s še enim sošolcem opravljala pospešeno. Naredila sem dva letnika hkrati. Lansko šolsko leto sem tudi bila povabljena na maturantski ples moje cimre Natalije in predvajala se je pesem Na nebo, ki me bo vedno spominjala na dosežek v življenju, na katerega sem zelo ponosna.

                                       

Eno leto prej sem med poletnimi počitnicami za en teden obiskala svojo cimro in, ko smo z njeno družino odšli na večerjo, se je v avtomobilu vrtela pesem Balerina, na katero smo na ves glas peli. To so spomini!

                                          

 

          V mojem življenju je glasba imela veliko vlogo in še vedno jo ima. Ne vem, kam me bo življenje popeljalo, ampak se pa prepričana, da ga bom zajela z veliko žlico. Saj je vendarle minljivo.

Imejte lep večer.

Tamara Belec