Pismo sami sebi

          Hojla! Ker trenutno dneve preživljamo v samoizolaciji, se mi velikokrat zgodi, da začnem malce preveč razmišljati. Takrat, ko končam s šolskimi obveznostmi, seveda. Današnji dan se je začel odlično, nasmejala sem se, ampak potem pa mi je nek dogodek, ki ga ne bom omenjala, pokvaril celotno voljo. Odločila sem se, da si bom napisala pismo, ki ga zdajle tukaj objavljam.

PISMO SAMI SEBI

          Pozdravljen mali sonček, ki včasih ne more biti tiho niti nekaj minut. Pač ne morem pomagati. Rodila sem se klepetava in tako bo tudi ostalo. :-) Kako ti gre? Slišim, da se v tem trenutku ukvarjaš z zelo veliko stvarmi. Mogoče boš pa kdaj napisala knjigo o svojih dogodivščinah, kdo ve.

          Čeprav se zdi, da imaš ogromno inspiracije in umetniške žilice za ustvarjanje česarkoli, se v tem trenutku ne znajdeš najbolje, kajne? Umetniška žilica pojenja, strast do glasbe pa ti še vedno ostaja. Kako napreduje tista spletna stran, ki jo že zelo dolgo želiš narediti, pa ti vedno zmanjka časa? Je že skoraj pri koncu?

            Ko se pogledaš v ogledalu si srečna. Bi kaj spremenila? Po mojem mnenju ne. Starši so te vzgajali, da se sprejmeš takšno kot si, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Kako bi pa potem delila ljubezen naprej, če še sama sebe ne ceniš? 

          Če smo že pri tem - a si zaljubljena? Je v tvojem življenju kakšna posebna oseba? Ti kakšna oseba ne da spati? Ti vedno roji po glavi? Verjamem, da se nekje najde kakšna. Ampak ne skrbi. Odgovor na to vprašanje lahko obdržiš zase.

          Si še v stiku s svojimi nekdanjimi sošolci in sošolkami iz osnovne šole? Zagotovo se vsaj nekdo spomni nate. Daj, pokliči kdaj koga. Prepričana sem, da se bo našla kakšna telefonska številka od katerega sošolca / sošolke v tvojem telefonskem imeniku. .-)

          Kakšni so tvoji plani za prihodnost? Bi rada nadaljevala po poti, po kateri hodiš ali si želiš, da bi lahko spremenila smer? Mislim, da se boš kar prepustila toku življenja in videla, kam te bo popeljalo. Mogoče pa te lahko preseneti. Če sva že pri tem - te je kaj strah trenutne situacije? Upoštevaš pravila, ki jih določajo pristojne inštitucije?  Spremljaš novice? Verjamem da. 

          Nič, to pismo postaja že kar dolgo.  Za konec ti polagam na srce: Ostani pozitivna naprej, ceni življenje, predvsem si pa zapomni, da je le - to minljivo. Druži se z vsemi, ki jih imaš rada in ne jemlji vsakega dneva za samoumevnega. Ceni, kar imaš in se ne jezi na tiste stvari, ki jih nimaš. V življenju bo prišel pravi čas za vse, verjemi.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

No, tukaj je moje pismo sami sebi. Na nekatera vprašanja, ki sem si jih zastavila še vedno ne vem odgovora, a menim, da bo za odgovore prišel pravi čas.

Predlagam, da naredite enako, kot sem naredila jaz. Verjemite mi - zelo pomaga, ker lahko vse besede, ki si jih želiš izreči, spraviš na list papirja. Nikoli ne veste - mogoče pa vas kaj preseneti in se o sebi še kaj novega naučite.

Želim vam lep večer.

Tamara Belec