5 stvari, ki me osrečujejo

             Hojla! Priznam - ta karantena se že zelo dolgo vleče. Pri tem se seveda gre za to, da lahko tudi komu rešimo življenje. Da pa ne bo vse tako turobno, pa naj vam povem o petih stvareh, ki me osrečujejo.
Pa začnimo.

1. Družina 

          Čeprav se mi velikokrat v tem času zdi, da mi gredo družinski člani že kar malce na živce, saj jih toliko videvam,  a so me v tem času, ko preživljam karanteno, marsikaj naučili. Naučili so me potrpljenja, pomoči, kuhanja, pranja, pospravljanja,.... Pa še bi lahko naštevala. Pri tem svojem malem seznamu jih moram dati na prvo mesto.

2. Prijatelji

          V razmerah, v kakršnih sedaj živimo, se moram kot najstnica kdaj kar malce znajti, da vzpostavim stik s svojimi prijatelji in prijateljicami. Glede tega me najbolj zmoti to dejstvo, da nekateri predstavniki moškega spola, ki jih ne bom omenjala, še v današnjem svetu mislijo, da se predstavnice nežnejšega spola pogovarjamo samo z drugimi ženskami. Pustimo zdaj to. S svojimi prijatelji in prijateljicami se trenutno zelo pogosto pogovarjam po telefonu, da vsaj lahko slišim njihov glas, če bi si pa želela še malce bolj osebnega stika, kakršen v pravem pomenu besede trenutno ni mogoč, pa jih tudi kdaj pokličem po video kameri. Prejšnji teden sem se na primer z dvema prijateljema iz začetka srednje šole pogovarjala več kot eno uro po video kameri Pa kako je takrat hitro čas tekel!

Moja cimra Natalija.
Avtor slike: Franjo Mlakar

3. Dobra knjiga

          Branje ni kul, pravijo nekateri. To me ne moti, saj živimo v državi, v kateri lahko vsak brez slabe vesti izrazi svoje mnenje. Dobra knjiga me osrečuje, saj se lahko na tak način potopim v dogodivščino knjižnega junaka ali junakinje in si hkrati bogatim besedni zaklad. Saj, vsaj po mojem mnenju - ničesar ni boljšega kot dobra knjiga. Pa tudi, če je to knjiga, ki si jo že večkrat prebral / a. 

4. Programiranje

          Vem in zavedam se, da sem programiranje na tem blogu omenila samo enkrat ali pa dvakrat, a po pravici povedano - programiranje mi je všeč. Pa vem, da se bo veliko ljudem zdelo čudno, da punca omenja, da ji je programiranje všeč, saj so še vedno nekateri mnenja, da je to fantovsko delo. Kar pa seveda ni res, saj kot zanimivo dejstvo - prvi računalnik na svetu je programirala ženska. Programiranje mi omogoča, da lahko kritično razmišljam in tudi razmišljam izven svojih okvirjev.

5. Glasba

          Ko po težkem dnevu ležim na svoji postelj in poslušam svojo najljubšo glasbo, me kar prime, da bi se vstala in na ves mah zaplesala po svoji majhni, a vseeno lepi sobici. Ne morem vam opisati tega občutka, ki me preplavlja v tistem momentu. Srce mi kar zaigra. To je pa smisel glasbe po mojem mnenju. Glasba ima navsezadnje moč, da nas razvedri v vsakem momentu. Lahko nas pomiri, ko smo žalostni, s tem, da poslušamo žalostne pesmi, osreči, ko poslušamo veselo glasbo in spomni na našega ljubljenega / ljubljeno, ko poslušamo kakšno ljubezensko glasbo. 


Tako. To je pet stvari, ki me osrečujejo. Katere stvari pa vas osrečujejo?

Želim vam lep preostanek prazničnega dneva.
Tamara Belec



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Istanbul, Turčija, prihajam!

Slika
           Hej! Ne morem verjeti, da sedaj to pišem, vendar se vam javljam iz Istanbula, iz čudovitega dela Turčije, kjer se bom nahajala dobre štiri mesece zaradi študijske izmenjave. Kako pa sem? Preverite z branjem te kratke objave in z nekaj slikami :-) Torek - 21. 1. 2025           To je bil dan, namenjen za potovanje. Z mojim očetom, Robertom sva dan začela kar zgodaj, saj sva okoli pete ure zjutraj začela pot proti Ljubljanskemu letališču, letališču Jožeta Pučnika (pomagal mi je z vso prtljago, za kar sem zelo hvaležna). Let proti Istanbulu sva imela ob 9:20h. Kljub začetnim težavam pri nakupu letalske karte nekaj dni prej, se je na koncu vse izteklo tako, kot se mora in prav pohvaliti moram osebje na letališču za vso pomoč. Let je potekal brez težav. Uživala sem ob pogledu na pokrajino, po pravici povedano pa ob misli na nove dogodivščine bila tudi malce živčna. Ko sva z očetom prispela na Istanbulsko letališče, sva morala u...
Preberite več

Dejan Marinčič – podjetnik, ki mi je spremenil pogled na življenje

Hejla! Ja, vem. Spet se že celo večnost nisem oglasila na tem blogu. V moj zagovor moram reči, da je življenje spet poseglo v moje načrte. Kako ste? Upam, da v redu. Pred enim mesecem sem v okviru predavanja na naši fakulteti imela priložnost spoznati nadvse prijetnega mladega moškega, ki je že kot mlad študent stopil na podjetniško pot. Tisti, ki me poznate osebno veste, da se nikoli ne ustrašim novih izzivov, zato sem po končanem predavanju o zavestnem vodenju naredila »big girl face« in z nasmeškom na obrazu (ter malo straha, seveda) stopila do gosta in ga vprašala, če je pripravljen kdaj z mano za moj blog Misli iz dnevne sobe narediti intervju, da ga tudi moji bralci in bralke malce spoznate. Saj sem mnenja, da si to zasluži. 😊   Na mojo srečo je privolil in zato je tukaj pred vami intervju, na katerega sem zelo ponosna. Intervju z gospodom Dejanom Marinčičem. Želim vam prijetno branje! .............................................................................................
Preberite več

Četrti teden v Turčiji: Minil je že en mesec! (10. 2. - 16. 2. 2025)

Slika
          Hejla! Prav ne morem verjeti, da to pišem, ampak že cel mesec sem v Turčiji, čeprav imamo komaj tretji teden predavanj (bila sem en teden prej zaradi uvajalnega tedna). Kaj pa se mi je dogajalo? Pa poglejmo! Ponedeljek, 10. 2. 2025 Dan sem začela zelo hitro - ob 6:30h. Vsak večer si rečem, da bom šla hitro spat, ker imam naporen dan naslednji dan, ampak žal temu to ni tako. Tako sem v nedeljo zaspala komaj okoli 22h in se zjutraj kot zombi prekotalila iz postelje. Jooj, mislim, da sem naredila napako, rečem v svoji glavi, ko se z utrujenimi očmi počasi prestavim v kopalnico, da bi si vsaj malo osvežila in umila obraz. Da se nekako zbudim. Vendar voda nikakor ni pomagala. Po nekaj minutah sem se odpravila iz kopalnice, se preoblekla, počesala, oblekla bundo in se odpravila v jedilnico na zajtrk. Bil je enak kot vedno. Jajčna omleta, feta sir, črne in zelene olive ter tradicionalen turški kruh in seveda kava. Ko sem pojedla, sem odšla proti predavalnici....
Preberite več