Ali je splošna matura pomembnejša od poklicne?

           Pozdravljeni! Danes zjutraj sem pri zajtrku v ponovitvi poročil na POP TV kanalu zasledila prispevek, v katerem je je bilo omenjeno, da bi v okviru 6. protikoronskega ukrepa uvedli 55. člen, v katerem bi izenačili vpisne pogoje za vse - tako za dijake z opravljeno poklicno maturo kot za dijake z opravljeno splošno maturo.  Temu predlogu ravnatelji in člani komisije za splošno maturo seveda odločno nasprotujejo in od vlade zahtevajo umik 55. člena interventnega zakona. V popoldanskih urah sem potem v teletekstu prebrala, da je vlada ta člen umaknila.

Dovolite mi, da citiram citat gospoda Roberta Hutcha:

"Cilj šole naj bo pripraviti mlade, da se bodo lahko izobraževali vse življenje"

(Robert Hutch) 

 

Imam samo eno vprašanje, dovolite mi, prosim

          To vprašanje mi roji po glavi od tistega trenutka naprej, odkar sem končala z ogledom prispevka, zato mi prosim, dragi bralci in bralke te objave, pomagajte najti odgovor.

         Najstarejša gimnazija v Mariboru - 1. gimnazija Maribor letos, leta 2020 šteje 170 let. Sama se trenutno šolam v srednji šoli CIRIUS Kamnik, ki izvaja srednješolske programe, v katerih dijake in dijakinje na koncu šolanja čaka poklicna matura. Na tej šoli se šolam že peto leto, saj sem končala že srednjo šolo za računalnikarja, zdaj pa se šolam še za elektrotehnika. Poklicno -  tehniški program PTI, če se bolj natančno izrazim.

          Da ne bom izšla iz teme. To vprašanje se tiče vseh. Tako dijakov/inj, ki opravljajo poklicno maturo kot tudi dijakov/inj, ki opravljajo splošno maturo.

 Je splošna matura pomembnejša od poklicne?

         Na to vprašanje mislim, da ima vsak človek svoj odgovor in mišljenje in o tem se ne mislim prerekati, a dovolite mi samo, da izrazim svoje mnenje o tem. Ker ga moram spraviti na plan. Ne samo na plan iz svoje duše. Na plan tako, da ga bodo lahko vsi ljudje na tem svetu prebrali. Ker imam po domače povedano dovolj tega.

          Moj odgovor in mnenje na vprašanje, ki sem ga postavila zgoraj, je sledeče: Zavedam se, da sem mlada in da bom v življenju morala dati še marsikaj skozi, da si bom nabrala enake izkušnje kot nekateri starejši ljudje od mene, ampak sem vseeno mnenja in prepričanja, da mi je dovolj tega, da se mladi ljudje, to so dijaki in dijakinje, ki se trenutno šolajo ali pa se bodo še šolali v srednjih šolah v prihodnosti, primerjajo med seboj glede tega, na katero šolo so hodili in v katere študijske programe se lahko vpišejo po končanju njihovega šolanja (če seveda želijo nadaljevati šolanje na fakulteti; katerakoli že je).

          Nihče v Sloveniji mi ne more reči, da vsak človek že od ranega otroštva ve, kaj bo naredil v življenju, katero pot šolanja bo izbral, katera zanimanja ima in kakšno službo bo v prihodnosti opravljal. Še posebno tega ne vedo mladi ljudje, ko se odločajo, v katero srednjo šolo se bodo vpisali. Ali v gimnazijo, ali v srednjo poklicno šolo. Zanimanja se čez leta lahko spremenijo. To lahko povem tudi iz svoje izkušnje.

          Ko sem se vpisovala v prvi letnik srednje šole, takrat se je pisalo leto 2016, sem bila odločno prepričana, da bom v prihodnosti opravljala poklic računalnikarja ali pa vsaj nekaj v tej smeri. Ampak presenečenje - moja zanimanja so se v roku petih let spremenila in končno, čeprav malce pozno, sem ugotovila, v čem sem zares dobra in kaj me resnično veseli. Tako sem sedaj čisto prepričana, da bom šolanje nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer prevajalstvo. Zaradi tega sem se tudi vpisala v pouk sociologije, ki ga obiskujem enkrat na teden po dve šolski uri, na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, ker bom opravljala dodatni maturitetni predmet na poklicni maturi. Povedati moram, da glede tega, da se prej nisem šolala v nobeni gimnaziji ali pa obiskovala nobenega gimnazijskega predmeta, lahko prav tako kosam v znanju z vsemi sošolci in sošolkami, ki so v mojem razredu sociologije na gimnaziji. To pomeni, da se znanje lahko tudi pridobi. 

         Zgoraj sem že napisala, da mi ne more noben reči, da vsak človek že od ranega otroštva ve, kaj bo naredil v življenju, katero pot šolanja bo izbral, katera zanimanja ima in kakšno službo bo v prihodnosti opravljal, prav tako pa mi noben v Sloveniji ne more reči, da dijak ali dijakinja, ki bo končal/a srednjo poklicno šolo, ne more biti dober/a zdravnik/ca, informatik, učitelj/ica, veterinar/ka in še bi lahko naštevala, če ne konča gimnazije in opravi splošne mature.

Ne me razumeti narobe - ne pravim, da sta poklicna in splošna matura po težavnosti enaki, ampak.... Prosim vas, da vsem omogočite enake možnosti vpisa v vse študijske programe, ker si vsi zaslužijo enakopravnost v šolanju. Konec koncev matura ni vse, važno je le, da se je človek pripravljen izobraževati in delati ne glede, kakšen poklic opravlja. Na koncu se tako tudi pokaže vztrajnost človeka, ne pa samo dokaz, da je opravil splošno maturo. Človek se lahko nauči vsako znanje, če ima voljo. Nekateremu je težje, nekateremu lažje. Ampak vprašajte se - kaj bi bilo, če bi bili vsi ljudje na svetu enaki?

S tem vprašanjem zaključem to objavo. Vabim vas, da v komentarjih spodaj izrazite svoje mnenje o tem. Nikogar ne bom obsojala, obljubim. 

Želim vam lep večer še naprej.

Tamara Belec

Vir slike: Pngegg