3. 12. - Ta veseli dan kulture in Mednarodni dan invalidov

          Ta veseli dan kulture

           Hojla! Pogledam skozi okno. Zdaj je že temno, zemlja pa je odeta v snežno odejo. Kako hitro čas beži. Spominjam se, da smo še lansko leto takšen čas odšli z šolo na ogled predstave Antona Tomaža Linharta Županova Micka. Dan je potekal mirmo in lepo. Ker pa smo trenutno na sredi svetovne pandemije z virusom Covid - 19, je letošnji Dan kulture in Mednarodni dan invalidov malo drugačen. Preživela sem ga tako, da sem po pouku na daljavo v roke vzela knjigo in brala. Zvečer pa sem družini spekla palačinke. 

Zakaj obeležujemo tako imenovani Ta veseli dan kulture?

             Kot že veste, za največjega slovenskega pesnika štejemo Franceta Prešerna. Ustvarjal je v obdobju romantike, ko so bila najbolj poudarjena človeška čustva. Ja, poslušam pri uri slovenščine, čeprav se ne zdi :-) Ravno na ta dan, - 3. decembra, se je rodil France Prešeren. 

Vir slike: Wikipedija

          Dan kulture, ki ga obeleležujemo od leta 2000, ob 200 - letnici pesnikovega rojstva in je nastal zaradi pobude Ministrstva za kulturo, je v Sloveniji štet kot neformalen kulturni dan. Njegovo poimenovanje pa izhaja iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi. 

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Mednarodni dan invalidov

          Na današnji dan obeležujemo tudi Mednarodni dan invalidov. Na svetu živi veliko ljudi z najrazličnejšimi ovirami. To so lahko težave z gibanjem, težave pri razumevanju, slepota in slabovidnost, gluhota in naglušnost in marsikatere druge, s katerimi se posamezniki vsakodnevno srečujejo. 

Zakaj pa sploh obeležujemo Mednarodni dan invalidov?

          Tako kot vsi ljudje, si tudi invalidi želijo enakega vključevanja v vsakodnevno družbo. Tako si je Organizacija združenih narodov leta 1992 odločila, da bo 3. december razglasila kot Mednarodni dan invalidov z namenom, da bi ljudi obveščali o invalidnosti in tako pripomogli k boljšemu položaju invalidov v družbi. Tako ta mednarodni dan obeležujemo že osemindvajseto leto zapored.

          Na svetu trenutno živi milijarda invalidov, ki se vsakodnevno spopadajo z najrazlčnešimi ovirami. Vir: RTVSlo Kar pa je veliko. Samo v Sloveniji jih je več kot 100 tisoč. Želijo pa si le, da bi bili sprejeti. V smeri tega smo po mojem mnenju že veliko naredili, a še vedno pa se kje lahko najde izboljšava. Kot je na primer dostopnost za invalide na pločnikih, v najrazličnejših zgradbah...

Hvala vsem, ki se trudite vsak dan, da bi ljudem z invalidnostjo omogočili boljše življenje. Zelo sem vam hvaležna.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------
Imejte lep večer.
Tamara Belec




Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Istanbul, Turčija, prihajam!

Slika
           Hej! Ne morem verjeti, da sedaj to pišem, vendar se vam javljam iz Istanbula, iz čudovitega dela Turčije, kjer se bom nahajala dobre štiri mesece zaradi študijske izmenjave. Kako pa sem? Preverite z branjem te kratke objave in z nekaj slikami :-) Torek - 21. 1. 2025           To je bil dan, namenjen za potovanje. Z mojim očetom, Robertom sva dan začela kar zgodaj, saj sva okoli pete ure zjutraj začela pot proti Ljubljanskemu letališču, letališču Jožeta Pučnika (pomagal mi je z vso prtljago, za kar sem zelo hvaležna). Let proti Istanbulu sva imela ob 9:20h. Kljub začetnim težavam pri nakupu letalske karte nekaj dni prej, se je na koncu vse izteklo tako, kot se mora in prav pohvaliti moram osebje na letališču za vso pomoč. Let je potekal brez težav. Uživala sem ob pogledu na pokrajino, po pravici povedano pa ob misli na nove dogodivščine bila tudi malce živčna. Ko sva z očetom prispela na Istanbulsko letališče, sva morala u...
Preberite več

Dejan Marinčič – podjetnik, ki mi je spremenil pogled na življenje

Hejla! Ja, vem. Spet se že celo večnost nisem oglasila na tem blogu. V moj zagovor moram reči, da je življenje spet poseglo v moje načrte. Kako ste? Upam, da v redu. Pred enim mesecem sem v okviru predavanja na naši fakulteti imela priložnost spoznati nadvse prijetnega mladega moškega, ki je že kot mlad študent stopil na podjetniško pot. Tisti, ki me poznate osebno veste, da se nikoli ne ustrašim novih izzivov, zato sem po končanem predavanju o zavestnem vodenju naredila »big girl face« in z nasmeškom na obrazu (ter malo straha, seveda) stopila do gosta in ga vprašala, če je pripravljen kdaj z mano za moj blog Misli iz dnevne sobe narediti intervju, da ga tudi moji bralci in bralke malce spoznate. Saj sem mnenja, da si to zasluži. 😊   Na mojo srečo je privolil in zato je tukaj pred vami intervju, na katerega sem zelo ponosna. Intervju z gospodom Dejanom Marinčičem. Želim vam prijetno branje! .............................................................................................
Preberite več

Četrti teden v Turčiji: Minil je že en mesec! (10. 2. - 16. 2. 2025)

Slika
          Hejla! Prav ne morem verjeti, da to pišem, ampak že cel mesec sem v Turčiji, čeprav imamo komaj tretji teden predavanj (bila sem en teden prej zaradi uvajalnega tedna). Kaj pa se mi je dogajalo? Pa poglejmo! Ponedeljek, 10. 2. 2025 Dan sem začela zelo hitro - ob 6:30h. Vsak večer si rečem, da bom šla hitro spat, ker imam naporen dan naslednji dan, ampak žal temu to ni tako. Tako sem v nedeljo zaspala komaj okoli 22h in se zjutraj kot zombi prekotalila iz postelje. Jooj, mislim, da sem naredila napako, rečem v svoji glavi, ko se z utrujenimi očmi počasi prestavim v kopalnico, da bi si vsaj malo osvežila in umila obraz. Da se nekako zbudim. Vendar voda nikakor ni pomagala. Po nekaj minutah sem se odpravila iz kopalnice, se preoblekla, počesala, oblekla bundo in se odpravila v jedilnico na zajtrk. Bil je enak kot vedno. Jajčna omleta, feta sir, črne in zelene olive ter tradicionalen turški kruh in seveda kava. Ko sem pojedla, sem odšla proti predavalnici....
Preberite več