Misli iz dnevne sobe

                        Hejla! Ta teden sem svojo tedensko izkušnjo želela zapisati kot nekakšno zgodbo. Resnično, a tako, kot da sem glavni junak v zgodbi, v zgodbi svojega življenja. Pa poglejmo, kako sem preživela teden. Ponedeljek, 17. februar 2025 Ob 7:10h zjutraj me je prebudil jutranji alarm mojega mobilnega telefona, ki sem ga nastavila en večer prej. Počasi sem se skobacala iz postelje, pomela utrujene oči, zazehala in se raztegnila. Odšla sem v kopalnico, da si umijem obraz in vsaj malo zbudim. V moji glavi so odmevala vprašanja: »Zakaj si to delam vsako jutro? Zakaj ne grem prej spat?« »Zakaj sem izbrala vsa predavanja tako, da se začnejo ob 8:40h?« Ko sem si obraz umila z mrzlo vodo in se vsaj malo zbudila, sem odšla v sobo, se oblekla, potem pa se usedla za mizo in si pripravila zajtrk. Danes so bili na sporedu zajtrka kosmiči. Pojedla sem jih ob pregledovanju e-pošte, hitrem pregledu današnje snovi, ki jo bo...

          Hejla! Prav ne morem verjeti, da to pišem, ampak že cel mesec sem v Turčiji, čeprav imamo komaj tretji teden predavanj (bila sem en teden prej zaradi uvajalnega tedna). Kaj pa se mi je dogajalo? Pa poglejmo! Ponedeljek, 10. 2. 2025 Dan sem začela zelo hitro - ob 6:30h. Vsak večer si rečem, da bom šla hitro spat, ker imam naporen dan naslednji dan, ampak žal temu to ni tako. Tako sem v nedeljo zaspala komaj okoli 22h in se zjutraj kot zombi prekotalila iz postelje. Jooj, mislim, da sem naredila napako, rečem v svoji glavi, ko se z utrujenimi očmi počasi prestavim v kopalnico, da bi si vsaj malo osvežila in umila obraz. Da se nekako zbudim. Vendar voda nikakor ni pomagala. Po nekaj minutah sem se odpravila iz kopalnice, se preoblekla, počesala, oblekla bundo in se odpravila v jedilnico na zajtrk. Bil je enak kot vedno. Jajčna omleta, feta sir, črne in zelene olive ter tradicionalen turški kruh in seveda kava. Ko sem pojedla, sem odšla proti predavalnici....

                      Hejla! Vem, da sem dva dni prepozna, vendar oprostite mi prosim. Prejšnji teden je bil naporen in do konca napolnjen z obveznostmi. Kaj pa se mi je dogajalo v tretjem tednu izmenjave? Poglejmo! Ponedeljek, 3. 2. 2025 Priznam, da danes nisem delala nič posebnega. Zbudila sem se ob 9h zjutraj, odšla na stranišče in si pripravila zajtrk. Zatem sem načrtovala, kako priti do pisarne za migracije, ker si moram urediti začasno prebivališče v času ERASMUS izmenjave (študij traja več kot 3 mesece), in bom to pisarno jutri obiskala. Odšla sem na sprehod, se nadihala svežega zraka. Ponovno sem občudovala okolico, kjer se nahajam, kmalu zatem pa odšla na kosilo. Po kosilu sem odšla v knjigarno, v trgovino,  potem pa v sobo, saj sem morala opraviti videoklic. Napisala sem dopis o začasni spremembi številke Telekomu, končno tudi pridobila dostop do spletne banke (slovenska številka v Turčiji ne deluje). Ponedeljkovo kos...

           Ne morem verjeti, da sem že več kot en teden v Turčiji, sama. Dnevi minevajo kot bi trenil, jaz pa ustvarjam nove spomine, izkušnje... Vas zanima, kako je bil ta teden? Berite dalje, in boste izvedeli!  Ponedeljek, 27. 1. 2025 Dragi dnevnik! Ta dan je bil eden do zdaj najlepših na tej izmenjavi, saj se mi je zdelo, da smo se z novimi prijatelji zares povezali med sabo. Nimamo še predavanj, začnemo 5. februarja, vendar smo dan vseeno začeli lepo in tako, kot se spodobi. Skupaj s prijatelji smo okoli desetih zjutraj po turškem času pojedli okusen zajtrk, zatem so nekateri odšli v Kadıköy, po nakupih. Sama sem ostala v študentskem domu. Morala sem urediti določene stvari glede banke v Turčiji, dostopa do spletne banke in aplikacije v Sloveniji, izpolniti papirologijo... lahko bi rekli, da sem imela zelo dolgočasen del dneva, vendar osebno se mi je zdelo, da je bil kar produktiven. Zatem sem odšla na kosilo, malce na sprehod, na svež zrak. Jooj,...