Istanbul v petem tednu: Super je bilo! (17. - 23. 2. 2025)

             



          Hejla! Ta teden sem svojo tedensko izkušnjo želela zapisati kot nekakšno zgodbo. Resnično, a tako, kot da sem glavni junak v zgodbi, v zgodbi svojega življenja. Pa poglejmo, kako sem preživela teden.

Ponedeljek, 17. februar 2025

Ob 7:10h zjutraj me je prebudil jutranji alarm mojega mobilnega telefona, ki sem ga nastavila en večer prej. Počasi sem se skobacala iz postelje, pomela utrujene oči, zazehala in se raztegnila. Odšla sem v kopalnico, da si umijem obraz in vsaj malo zbudim. V moji glavi so odmevala vprašanja: »Zakaj si to delam vsako jutro? Zakaj ne grem prej spat?« »Zakaj sem izbrala vsa predavanja tako, da se začnejo ob 8:40h?«

Ko sem si obraz umila z mrzlo vodo in se vsaj malo zbudila, sem odšla v sobo, se oblekla, potem pa se usedla za mizo in si pripravila zajtrk. Danes so bili na sporedu zajtrka kosmiči. Pojedla sem jih ob pregledovanju e-pošte, hitrem pregledu današnje snovi, ki jo bomo imeli danes na predavanjih, ter obujanju spominov izpred nekaj dni oziroma nekaj let, mesecev.

Do takrat, ko sem pojedla, je bila ura pet minut čez 8h zjutraj. Pohitela sem v kopalnico, si umila zobe. V sobi sem se počesala, obula in si oblekla bundo, ter se mentalno pripravila na dež, ki je padal že od jutra. Pot do fakultete je kljub dežju bila čudovita. Neverjetno je gledati, kako se v skoraj pomladi spreminja narava, v kateri sem obkrožena.

Prispela sem do fakultete, poiskala predavalnico, in odšla na predavanje računalniška in omrežna varnost. Zelo je zanimivo, mine tako hitro, kot da se sploh ne učiš. Po tem predavanju me je presenetilo sonce, odšla sem na kratek sprehod, potem pa v sobo na kavo. Med drugim predavanjem sem imela 3h premor, zato je na vrsto prišlo tudi pranje, sušenje in zlaganje perila. Vsaj nekaj produktivnega, si rečem, ko veselo zlagam umazano perilo v pralni stroj. Vklopim stroj in na telefonu nastavim štoparico za 30 minut.

Baklava kot sladica za kosilo


Perilo se opere, prestavim ga v sušilni stroj. Ko še je to končano, ga zložim v omaro in se počasi odpravim na naslednje, zadnje predavanje danes, osnove programiranja. Čas neverjetno hitro mineva. Ura je kar naenkrat pol tri. Lačna in utrujena hitim na kosilo in vsa vesela ugotovim, da je danes na jedilniku orehova baklava. To mi je polepšalo deževen dan! Po kosilu odhitim v sobo in zaspim za kakšno uro, saj me zaradi vremena boli glava.

Po zasluženem počitku naredim domačo nalogo, ponovim snov, pogledam serijo, si pripravim večerjo. Čas beži kot bi trenil, zato se ob 20h stuširam, si umijem zobe, oblečem pižamo in utrujena ležem v posteljo. Jutri pa ponovimo!

Torek, 18. 2. 2025

Zbudila me je budilka ob 8h. Na hitro sem se oblekla, pojedla zajtrk, umila zobe, potem pa počasi odhitela na predavanje. Danes je bil eden bolj napornih dnevov, saj imam predavanja od 8:40 – 16:30h, z eno uro odmora za kosilo. Ko sem po končanih vseh predavanjih končno utrujena prišla v sobo, sem vesela ugotovila, da je prišla moja cimra. Ime ji je Ghazaleh in je res super. Imam občutek, da se bova v teh nekaj mesecih imeli zelo lepo 😊

Učenje, učenje, učenje

Privoščila sem si kratek »power nap«, naredila domačo nalogo, ponovila snov, ob okoli 23h pa utrujena legla v posteljo in zaspala.

Sreda, 19. 2. 2025

Ponovno me je zbudila budilka, naredila sem svojo jutranjo rutino in odhitela na predavanje. Danes je snežilo, in pokrajina izgleda zelo lepo, prav magično. Že dolgo časa nisem videla toliko snega na enem mestu. Po predavanjih sem odšla na kratek sprehod, po tem pa v sobo ponoviti snov. S Ghazaleh sem se pogovarjala pozno v noč, pogledala en del serije Skrito v raju, se stuširala in umila zobe, potem pa počasi odšla v posteljo.

Četrtek, 20. 2. 2025

Zbudila sem se bolj pozno kot po navadi, saj smo včeraj dobili obvestilo, da bodo predavanja zaradi snega potekala na daljavo. Nisem pojedla zajtrka, nisem bila lačna, sem pa se prestavila v sobo za druženje, kjer sem se potem prijavila na predavanje in se učila. Družbo mi je delala mačka, ki nikakor ni in ni hotela iti stran, kljub temu, da sem se na vso moč trudila, da jo spravim stran. Zagotovo si je mislila: »Tudi jaz bi se učila!«

Družba med predavanjem.

Po predavanjih sem odšla na kosilo, vendar sem do jedilnice potrebovala več časa, kot po navadi, ker je bila cesta zelo spolzka. Pri kosilu so se mi pridružili cimra, njen fant ter prijatelj od cimrinega fanta. Ob hrani smo se pogovarjali, smejali in uživali, potem pa šli vsak po svoje. Jaz v sobo, kjer sem si privoščila kratek počitek, ponovila snov, potem pa počasi začela razmišljati, kaj oziroma kje bom jedla večerjo. Odločila sem se, da grem v Piazzo, kjer sem jedla piščančjo tortiljo. Ko sem pojedla, sem odšla nazaj v sobo, se stuširala, umila zobe, potem pa po zelo prijetnem pogovoru legla v posteljo in zaspala.

Petek, 21. 2. 2025

Tega dneva niti ne bom opisovala, saj je bil zelo podoben četrtku, tako da preskočimo kar na soboto.

Sobota, 22. 2. 2025

Majhen snežak
Spala sem do skoraj 11h. Naredila sem si zajtrk, se učila, odgovorila na nekaj mejlov, potem pa počasi odšla na kosilo. Bilo je dobro. Po kosilu sem se dobila s prijatelji na klepetu, ob turškem čaju, okoli 19h pa sem še z eno prijateljico odšla na večerjo, tudi tokrat v Piazza. Po zelo dobri hrani in klepetu sem nared prišla nazaj v sobo, prebrala eno poglavje knjige, se pogovarjala s cimro in okoli polnoči utrujena zaspala.



Nedelja, 23. 2. 2025

Zbudila sem se okoli desete ure, Ghazaleh mi je pripravila zajtrk – ovsene kosmiče. Nato sem se oblekla, ter odšla v sobo za druženje, da se malce učim. Ko sem postala lačna, okoli 15h, sem odšla v šolsko jedilnico na kosilo. Kmalu po tem, ko sem pojedla, sem se dobila z dvema prijateljicama, Tülın in Buşro, ker smo bile dogovorjene, da bomo odšle na kratek sprehod okoli jezera. A ker vreme ni bilo najbolj ustrezno, smo se odločile, da si bomo raje privoščile vročo čokolado. Po končanem druženju sem odšla v sobo, do konca naredila domačo nalogo od petka (programiranje), napisala to objavo, pojedla suši za večerjo, se stuširala in umila glavo, pogledala serijo, okoli 22h pa legla v posteljo in zaspala.

Še ena tradicionalna jed, nekakšna sirova.

Tako. To je bil moj teden. Kaj pa vaš? Vesela bom odziva v komentarjih spodaj.

Lep začetek tedna vam želim in se slišimo kmalu!

Tamara Belec



Komentarji

  1. Vesela sem, da tako uživaš v pripovedovanju svojih dogodivščin. Se že veselim nove objave 😀

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Istanbul, Turčija, prihajam!

Dejan Marinčič – podjetnik, ki mi je spremenil pogled na življenje

Četrti teden v Turčiji: Minil je že en mesec! (10. 2. - 16. 2. 2025)