Turčija, tretji teden: Hrana, prijatelji in čudovite dogodivščine (3. 2. - 9. 2. 2025)

           

          Hejla! Vem, da sem dva dni prepozna, vendar oprostite mi prosim. Prejšnji teden je bil naporen in do konca napolnjen z obveznostmi. Kaj pa se mi je dogajalo v tretjem tednu izmenjave? Poglejmo!

Ponedeljek, 3. 2. 2025

Priznam, da danes nisem delala nič posebnega. Zbudila sem se ob 9h zjutraj, odšla na stranišče in si pripravila zajtrk. Zatem sem načrtovala, kako priti do pisarne za migracije, ker si moram urediti začasno prebivališče v času ERASMUS izmenjave (študij traja več kot 3 mesece), in bom to pisarno jutri obiskala.

Odšla sem na sprehod, se nadihala svežega zraka. Ponovno sem občudovala okolico, kjer se nahajam, kmalu zatem pa odšla na kosilo. Po kosilu sem odšla v knjigarno, v trgovino,  potem pa v sobo, saj sem morala opraviti videoklic. Napisala sem dopis o začasni spremembi številke Telekomu, končno tudi pridobila dostop do spletne banke (slovenska številka v Turčiji ne deluje).

Ponedeljkovo kosilo. Avtor slike: Osebni arhiv, Tamara Belec

Pogledala sem nekaj delov serije, pojedla večerjo, se stuširala, umila zobe, ob okoli 21h pa odšla v posteljo in zaspala. Jutri me namreč čaka naporen dan.

Torek, 4. 2. 2025

Zbudila sem se ob 8h, se oblekla, pojedla zajtrk in odšla na sprehod. Ta dan še nismo imeli predavanj, zato sem okoli 11h odšla nazaj v sobo in si pripravila vse dokumente, ki jih potrebujem za začasno prebivališče, saj smo s skupino nekaj prijateljev okoli 12h štartali iz parkirišča številka 12 pred univerzo do mesta Kadıköy, da uredimo zadnje zadeve. Čakala nas je dolga pot.

1h z avtobusom do mesta Kurtköy,  od tam pa 1h s podzemno železnico do mesta Kadıköy. Ne boste verjeli - vse je boljše urejeno, kot imamo v Sloveniji glede javnega prevoza. Niti najmanjših problemov nismo imeli, zato pa tudi pot ni bila tako stresna.

Razgled iz mesta Kadıköy. Avtor slike: Tamara Belec


Ko smo prispeli, smo odšli v davčno pisarno potrditi plačilo spletne prijavnice na začasno prebivališče, potem pa na kosilo, ki na žalost ni bilo tako zdravo, ampak v redu. Ko smo bili siti, smo odšli do študentske banke, nekateri so si uredili kartico za cenejši javni prevoz, vendar ker sem jaz pozabila en dokument "doma", tega žal nisem mogla storiti. Pa nič zato.

Pisarna. Avtor slike: Tamara Belec

Čas je mineval, počasi smo se morali odpraviti nazaj do kampusa. Avtobus smo imeli ob 19h, vendar       nas je do tja čakala še 2h vožnja s podzemno železnico. Na njo sva odšla samo Ryan in jaz, ker so jo drugi zamudili, in prišli nekaj minut za nama.

Uspelo nam je ujeti avtobus, in ko smo prispeli do kampusa, je začelo deževati, zato smo kar hitro odšli vsak v svoje sobe, se stuširali in zaspali.

Nočna pot nazaj do kampusa. Avtor videoposnetka: Tamara Belec


Sreda, 5. 2. 2025

Dan, ko so se končno začela predavanja. Zbudila sem se ob 6:30 uri, (to je 4:30 po slovenskem času 🙈), se oblekla, počesala, umila zobe in odšla na zajtrk v študijsko jedilnico. Predavanja sem začela komaj ob 8:40h, vendar ker sem bila nova, sem želela priti vsaj 20 minut prej, da lahko v miru najdem predavalnico.

"Prijateljica" iz faksa. Avtor slike: Tamara Belec
Začetna predavanja so bila zanimiva, morem pa priznati, da bodo kar težka.

S predavanji sem končala ob 13:30, zatem odšla na kosilo, kavo ter se družila s prijatelji. Dan sem zaključila okoli 21h, ko sem utrujena legla v posteljo in zaspala.

Četrtek, 6. 2. 2025

Dan je potekal enako kot sreda, zato ga ne bom posebej opisovala.

Danes je spet snežilo. Avtor slike: Tamara Belec



Mačke so povsod. Avtor slike: Tamara Belec


Petek, 7. 2. 2025

Danes je bil prost dan, saj nismo pri nobenem predmetu še imeli vaj. (Bil je prvi teden). Dan sem začela ob 10h, odšla na zajtrk in na sprehod. Okoli 12h sem odšla na kosilo, zatem pa v kopirnico,  saj sem morala skopirati še nekaj dokumentov. Komaj čakam, da se to uredi. Ko sem to uredila, smo s prijatelji odšli na oddajo prstnih odtisov (za začasno prebivališče), potem pa na klepet v študentski dom številka A1. Dan sem tako končala ob druženju s prijatelji, zaspala pa okoli 22h.

Sobota, 8. 2. 2025

Dan je bil dolgočasen. Nič nisem naredila. Zbudila sem se ob 8h, odšla na zajtrk, potem pa iskreno samo lenarila.  S prijatelji smo vmes odšli na kavo, od 20h se družili ob igranju družabnih iger, zaspala sem okoli 2h zjutraj.

Družabne igre so najboljše! Avtor slike: Tamara Belec




Dubajska čokolada v obliki torte.




Nedelja, 9. 2. 2025

Zbudila sem se ob 10h. Pojedla zajtrk, umila zobe, potem pa odšla po torbo v študentski dom A1, ker sem pomagala prijatelju, ker jo je včeraj tam pozabil. Zatem sem oprala in posušila oblačila, jih zložila in pospravila.



Nedeljsko kosilo. Avtor slike: Tamara Belec
Okoli 16h sem odšla na pozno kosilo, po njem pa pogledala nekaj delov serije, se stuširala, oprala lase, okoli 22h pa utrujena legla v posteljo in zaspala. Jutri me čaka naporen dan.

















----------------------------------------------------
Še en uspešen teden! Me prav zanima, kaj bom doživela v naslednjem. Se slišimo v nedeljo. Do takrat pa se imejte lepo! :-)

Tamara Belec

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Istanbul, Turčija, prihajam!

Slika
           Hej! Ne morem verjeti, da sedaj to pišem, vendar se vam javljam iz Istanbula, iz čudovitega dela Turčije, kjer se bom nahajala dobre štiri mesece zaradi študijske izmenjave. Kako pa sem? Preverite z branjem te kratke objave in z nekaj slikami :-) Torek - 21. 1. 2025           To je bil dan, namenjen za potovanje. Z mojim očetom, Robertom sva dan začela kar zgodaj, saj sva okoli pete ure zjutraj začela pot proti Ljubljanskemu letališču, letališču Jožeta Pučnika (pomagal mi je z vso prtljago, za kar sem zelo hvaležna). Let proti Istanbulu sva imela ob 9:20h. Kljub začetnim težavam pri nakupu letalske karte nekaj dni prej, se je na koncu vse izteklo tako, kot se mora in prav pohvaliti moram osebje na letališču za vso pomoč. Let je potekal brez težav. Uživala sem ob pogledu na pokrajino, po pravici povedano pa ob misli na nove dogodivščine bila tudi malce živčna. Ko sva z očetom prispela na Istanbulsko letališče, sva morala u...
Preberite več

Dejan Marinčič – podjetnik, ki mi je spremenil pogled na življenje

Hejla! Ja, vem. Spet se že celo večnost nisem oglasila na tem blogu. V moj zagovor moram reči, da je življenje spet poseglo v moje načrte. Kako ste? Upam, da v redu. Pred enim mesecem sem v okviru predavanja na naši fakulteti imela priložnost spoznati nadvse prijetnega mladega moškega, ki je že kot mlad študent stopil na podjetniško pot. Tisti, ki me poznate osebno veste, da se nikoli ne ustrašim novih izzivov, zato sem po končanem predavanju o zavestnem vodenju naredila »big girl face« in z nasmeškom na obrazu (ter malo straha, seveda) stopila do gosta in ga vprašala, če je pripravljen kdaj z mano za moj blog Misli iz dnevne sobe narediti intervju, da ga tudi moji bralci in bralke malce spoznate. Saj sem mnenja, da si to zasluži. 😊   Na mojo srečo je privolil in zato je tukaj pred vami intervju, na katerega sem zelo ponosna. Intervju z gospodom Dejanom Marinčičem. Želim vam prijetno branje! .............................................................................................
Preberite več

Četrti teden v Turčiji: Minil je že en mesec! (10. 2. - 16. 2. 2025)

Slika
          Hejla! Prav ne morem verjeti, da to pišem, ampak že cel mesec sem v Turčiji, čeprav imamo komaj tretji teden predavanj (bila sem en teden prej zaradi uvajalnega tedna). Kaj pa se mi je dogajalo? Pa poglejmo! Ponedeljek, 10. 2. 2025 Dan sem začela zelo hitro - ob 6:30h. Vsak večer si rečem, da bom šla hitro spat, ker imam naporen dan naslednji dan, ampak žal temu to ni tako. Tako sem v nedeljo zaspala komaj okoli 22h in se zjutraj kot zombi prekotalila iz postelje. Jooj, mislim, da sem naredila napako, rečem v svoji glavi, ko se z utrujenimi očmi počasi prestavim v kopalnico, da bi si vsaj malo osvežila in umila obraz. Da se nekako zbudim. Vendar voda nikakor ni pomagala. Po nekaj minutah sem se odpravila iz kopalnice, se preoblekla, počesala, oblekla bundo in se odpravila v jedilnico na zajtrk. Bil je enak kot vedno. Jajčna omleta, feta sir, črne in zelene olive ter tradicionalen turški kruh in seveda kava. Ko sem pojedla, sem odšla proti predavalnici....
Preberite več