Šesti teden Istanbula: Čas zelo hitro beži! (24. 2. - 2. 3. 2025)

           Hejla! Kako ste? Upam, da v redu. Ta teden je bil zame zelo zanimiv, kaj pa pri vas? Pa poglejmo, kaj se mi je dogajalo!

Ponedeljek, 24. 2. 2025

Zbudila sem se ob enaki uri kot po navadi - ob 7:10 zjutraj, in kar hitro opravila svojo jutranjo rutino. (Oblačenje, česanje las, umivanje zob, zajtrk) ter polna novih pričakovanj odhitela na predavanje. Ponedeljek je, čeprav se vam bo mogoče zdelo čudno, moj najljubši dan v tednu, odkar sem v Turčiji, saj imamo ta dan predavanja, ki so mi zelo všeč. Čas zato še prehitro mineva, žal.

En hiter selfi.

Po predavanjih sem odšla na kratek sprehod, nato pa na kosilo, ki je bilo tako kot zmeraj, okusno. Po kosilu sem odšla v sobo, naredila domačo nalogo, se učila, zatem pa odšla na večerjo s prijateljico Tülın. Po večerji in sproščenem klepetu sem prišla nazaj v sobo, si ponovila snov za izpit, ki ga imam v kratkem, se stuširala, pogovarjala s cimro Ghazaleh in okoli 23h utrujena legla v posteljo in zaspala.

Torek. 25. 2. 2025

Dan je potekal podobno kot včeraj. Enaka jutranja rutina, samo malce več predavanj v dnevu. Kratek sprehod, da se nadiham nekoliko (svežega) zraka, potem pa veselo na učenje in delanje domače naloge. Ponovno sem si ponovila snov za prihajajoč izpit, potem pa odšla na večerjo v šolsko jedilnico. Dan je bil naporen, zato sem se po večerji kar hitro stuširala in odpravila spat.

Istanbul je danes še vedno malo pobeljen.

Sreda, 26. 2. 2025

Začetek dneva je vsak dan isti, zato se mi zdi, da ga ne rabim opisovati vsak dan posebej. Odšla sem na predavanja, ki so danes trajala do 16.30h, potem pa odšla na kratek sprehod. Med odmorom zadnjega predavanja sem si privoščila tudi kavo, ki pa žal ni dolgo trajala, saj se mi je po koncu predavanja popolnoma razlila. Pač - ta dan žal sreča ni bila na moji strani.

Ponesrečena kava.

  Po predavanjih sem odšla v sobo in si privoščila kratek počitek, potem pa     ponovno naredila domačo nalogo, se učila in ponovila snov. Ura je tekla, čas   je  bil že za večerjo. Ta dan sem si jo privoščila v šolski jedilnici, skupaj s   prijatelji, zatem pa se stuširala, umila zobe, pogledala en del serije Skrito v   raju  in utrujena legla v posteljo.

Četrtek, 27. 2. 2025

Danes sem se zbudila z občutkom, da nekaj ni v redu, da se me nekaj loteva, vendar sem občutek odmislila in odšla na predavanja, kot po navadi. Dan je bil zelo naporen, vendar sem prek njega nekako "zgurala". Okoli 22h sem legla v posteljo in zaspala.

Mačke so res povsod.

Petek, 28. 2. 2025

Odkar sem v Turčiji, vam iskreno povem, da sovražim petke, ker imamo tako miselno naporen urnik, da sem vsak petek izčrpana. Vendar ta petek je bilo še posebej težko, saj sem vedela, da se me nekaj loteva (vsi okoli mene so zboleli), jaz pa sem še vedno odmislila ta občutek. Izkazalo se je, da sem imela čez nekaj ur prav, boste videli, zakaj.

Slabo počutje kliče po zdravi hrani.

Po predavanjih sem odšla v sobo in se učila, ponovila snov za izpit, se stuširala, pojedla večerjo ter okoli 22h odšla spat. Bila sem izčrpana.

 Sobota, 1. 3. 2025

Zbudila sem se s popolnoma normalnim počutjem. Bila sem vesela, ker sem danes nameravala iti s prijateljico Tülın ven iz kampusa, v nakupovalni center, imenovan Viaport. Preživeli sva čudovit dan. Poskusila sem turško mlečno baklavo, slaščico, imenovano lokum, kupila zaščitno steklo za telefon in eno majico ter krilo. No, majico mi je pravzaprav kupila Tülın, kot darilo. Okoli štirih popoldne sem se vrnila nazaj v kampus in utrujena odšla v sobo, čestitala prijateljici Agnes za rojstni dan, ter takoj zaspala. Čez kakšno uro pa sem se zbudila z občutkom vročine.

Kratek sprehod naredi vse boljše.

Vročine na koncu nisem imela, sem pa po zdravniškem pregledu ugotovila, da sem staknila lahko obliko gripe, zato sem preostanek dneva preležala, za večerjo pa sva s cimro naročili pico. Zaspala sem okoli 21h.

Nedelja, 2. 3. 2025

Dan je potekal dobro. Zbudila sem se okoli 10h, odšla na zajtrk, potem pa poklicala svojo starejšo sestro Barbaro, ki je danes praznovala rojstni dan, po klicu pa sem se zjokala. Nisem si mislila, da bom tako zelo pogrešala dejstvo, da ob rojstnih dnevih svojih najbližjih ne morem biti zraven, ampak ... nekako se bom morala navaditi. Tukaj sem še dobre tri mesece, zamudila bom kar nekaj rojstnih dnevov. Bomo nadoknadili.

Večino dneva sem preležala, saj sem hotela čimprej ozdraveti, za večerjo pa sva s cimro naročili Subway. Vem, da to ni zdravo, ampak to je največ, kar sva lahko pojedli, kar nama je dišalo. Okoli 21h sem utrujena legla v posteljo in zaspala.

------------------------------------------------------------------------

No, to je bil moj teden. Kaj pa vaš? Se pišemo čez nekaj dni! P. S. Moja družina če to berete, sedaj sem popolnoma v redu :-)