Misli iz dnevne sobe

          Pozdravljeni! Kot lahko vidite, je na svetu vse več plastike, ki leži na vseh koncih sveta in onesnažuje okolje. Vsaka plastična vrečka tudi če je majhna, se razgrajuje 400 let. To pomeni, da če naredimo nekaj matematike in primerjamo povprečno življensko dobo Slovenca lahko ugotovimo, da povprečen Slovenec živi približno do polovice svojega 78 -ega leta in se plastika razgrajuje za približno pet generacij Slovencev.           To so strašljivi podatki. Če pogledamo podatke - trenutno na površju Sredozemskega morja plava toliko plastike, da je v obliki cele Francije, ne vemo pa, koliko odpadkov plastike je na dnu morja. Če kmalu ne bomo ukrepali, se bomo zadušili v kupih odpadne plastike, ki smo jo pravzaprav sami proizvedli.           Še vedno sem mnenja, da bi vsa podjetja, ki proizvajajo kakršnokoli vrsto plastike morala finančno sponzorirati programe ali organizacije, ki se ukvarjajo s predelovan...

           A ste se že kdaj vprašali, zakaj živimo? Zakaj smo sploh na Zemlji? Zakaj izgledamo tako, kot izgledamo z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi? No - to me že zelo dolgo zanima, zato sem se odločila, da bom zapisala nekaj besed o tem, zakaj mislim, da sploh obstajamo in smo takšnega videza. Pa začnimo. :-)         Življenje je mavrica, zaljubljencev kraj, bistri potoček povej mi zakaj, neskončni trenutek vrni se zdaj!           Včasih se nam zdi, da lahko življenje kar teče in teče ter se nikoli ne konča. Opažam, da se premalokrat zavedamo manjših stvari, dobrih dejanj bližnjih ali popolnih neznancev in spontanih nasmehov ter prijaznih pozdravov svojih zaposlenih, delavcev ali ljudi, ki nas vsakodnevno vzgajajo in se trudijo, da bi lahko postali najboljša verzija sebe. Velikokrat se zgodi, da pridemo v življenju do  ovire,  a nas je preveč strah, da bi jo preskočili, ker ...

          Pozdravljeni! Na blogu me že ni bilo kar nekaj časa in zato, ker se počasi končujejo poletne počitnice sem se odločila, da bom napisala kakšno objavo na to temo. Pa začnimo!           Danes je drugi september in tako kot vsi šolarji tega sveta - ne glede na katerem delu sveta se nahajajo -, bom tudi jaz počasi začela z novim šolskim letom. Kar ne morem verjeti, da letos že vstopam v tretji letnik srednje šole. Potem pa si mislim, da čas ne leti in se meni samo zdi tako. Ampak to čisto ni res. Zdi se mi, da vsako leto hitreje mine.           Pred začetkom šolskega leta so vsi malce pod stresom - tako šolarji kot starši. In tudi prav tako učitelji in profesorji, saj se morajo tako kot vsi ostali pripraviti na novo tekoče šolsko leto.           Učenci in dijaki ne skrbite glede ocen. Ne pozabite, da se učite za sebe in za svoje življenje. Ne pustite, da vas ocene potolčejo al...

          Pozdravljeni! Vem, da me res kar nekaj časa ni bilo, ampak zaposlena sem bila z šolo. Ker sem pred kratkim opravila intervju s petimi zaposlenimi iz CIRIUS-a Kamnik, ko smo bili na letovanju v Pineti, sem se odločila, da bo to današnja objava. Imena zaposlenih ne bom omenjala, ker so tako prosili. Označeni bodo z številkami od ena do pet. Pa začnimo. 😀           1. vprašanje: Kakšno je Vaše mišljenje  glede na to, da delate v CIRIUS-u? Oseba 1 - Delo v CIRIUS-U nam je vsem v velik izziv. Oseba 2 - Mhm, se strinjam. Oseba 3 - Tudi jaz se strinjam. Oseba 4 - Vsakodnevno se srečujemo z novimi izzivi, dogodivščinami, problemi,ljudmi in seveda z sodelavci. Oseba 5 - Mavrično.           2. vprašanje: Ali imate kakšno slabo izkušnjo? Oseba 1 - Jaz nimam nobene slabe izkušnje. Oseba 2 - Jaz tudi ne. Oseba 3 - Ne ravno. Oseba 4 - Slabe in dobre izkušnje. Oseba 5 - Ne, nimam...

          Pozdravljeni! Ker že dolgo nisem napisala nobene objave in ker imam trenutno zelo veliko časa in navdiha za pisanje, sem se odločila, da bom danes napisala malce drugačno objavo kot ponavadi, ki kar zelo dobro opiše zadnji mesec ali dva mojega življenja ter tako lažje razloži, kaj sem počela v tem času, ko se - tako kot pravijo ljudje, ki radi pišejo -, nisem družila z "mojo prijateljico" tipkovnico.           Pa naj Vam najprej razložim, zakaj točno me tako dolgo časa niste mogli brati. Od začetka meseca januarja 2018 - no, če sem iskrena -  ne čisto od začetka, natančneje od osmega januarja naprej pa do skoraj sredine marca, tj. do dvanajstega marca, sem opravljala obvezno delovno prakso v podjetju Tenzor d. o. o na Ptuju ( uraden naziv tega podjetja je  Tenzor podjetje za varovanje premoženja, storitve in trgovino d.o.o.  ), ki  načrtuje in izvaja storitve naprednega tehničnega varovanja, vzdrževanja te...

          Pozdravljeni! Oprostite, če bo ta objava malce nenavadna, ampak končno sem se opogumila, da objavim  tri pesmi, ki sem jih napisala pred kratkim ali že zelo dolgo nazaj. Upam, da boste uživali ob branju. NEKOČ SEM TE LJUBILA Ko pogledam te,  srce se ustavi, ko pogledam te,  spodneseš mi tla pod nogami. Nekoč sem te ljubila, a ta ljubezen je minila. Zdaj sem nesrečna, a vem, da tudi ne večna.         ŽIVLJENJE Življenje je lepo, včasih nesrečno,  včasih veselo, Živi ga, veseli se, saj je edino. Nauči se ga ceniti, ker ne veš,  kdaj ga bo konec, povem ti, verjemi, prehitro bo konec. Zato se zamisli, živi trenutek, saj danes je vedno, jutri nikoli. VRTNICA Živiš, s snežno odejo nad sabo, z mrzlo zemljo pod sabo. Ti, sonce skrito med oblaki, začni hitro sijati, pomagaj roži zacveteti, in me z njenim vonjem odeti. Ko močno...

          Pozdravljeni! Oprostite, da me tako dolgo ni bilo, ampak trenutno sem zelo zaposlena. Pred kratkim sem zelo veliko razmišljala, kako bi lahko bilo naslov objavi, ki bi jo napisala, in odločila sem se, da ji bo naslov "Ljubezen do samega sebe ali kako na novo zaživeti", ker menim, da se ob tej temi da zelo veliko razmišljati. Pa začnimo. :-)           Na ljubezen vsak gleda drugače. Mogoče se jo zave, ko se prvič zaljubi, ko pravi, da ima metuljčke v trebuhu. To je res nenavaden občutek, ampak ljubezen se ne pojavi samo v takšni obliki. Ljubezen je lahko ljubezen do bližnjega, do domačih, do prijateljev, do Boga, do narave... in še bi lahko naštevali.           Najbolj me razžalosti dejstvo, da nekateri ljudje, ko slišijo besedo ljubezen takoj pomislijo na ljubezen do partnerja. Ampak to ni čisto res. Če hočemo imeti nekoga radi, se moramo najprej osredotočiti na samega sebe in vzljubiti najprej sebe...

          Ker se konec leta 2017 bliskovito hitro približuje, se ljudje vedno bolj začenjamo spominjati lepih spominov in trenutkov, ki smo jih doživeli v tem letu. In tako je tudi prav. Včasih se moramo tudi ustaviti in ceniti lepe ter tudi temne trenutke, ki smo jih doživeli v tem letu, ki se poslavlja, saj smo se tudi iz tako imenovanih temnih trenutkov naučili nekaj novega in pridobili tudi nekaj izkušenj, ki nas bodo popeljale na naši življenski poti.           Moram reči, da na srečo v letu 2017 nisem imela veliko takih temnih trenutkov, ampak v večini lepe trenutke, ki so mi ustvarili zelo veliko lepih spominov in tudi prijateljstev za ketere mislim, da bodo obstali celo življenje.           Ko se ozrem nazaj, vidim za skoraj vsak mesec nekaj lepega kar se mi je zgodilo, zato naj vam na hitro predstavim lepe trenutke, ki so ustvarili še lepše spomine v tem kratkem seznamu. Pa začnimo! LEPI TRENUTK...

         Pozdravljeni! Zavedam se, da me dolgo ni bilo, ampak kot najbrž že veste, sem bila zelo zaposlena s šolo. Ker je jutri že predbožični večer, sem se odločila, da bom napisala objavo v kateri vas spomnim na bistvo praznikov. Pa začnimo. :-)           Ko prihaja čas božiča, se ljudje vedno bolj spominjajo na ljudi, ki jih imajo radi in bi jih radi obdarili. Kot otroci smo verovali v dobrega moža, ki je oblečen v rdeč suknjič z belo brado in velikim treuhom. To je seveda Božiček. Vsako leto smo pričakovali pod smreko darila, ki nam jih bo prinesel, če smo bili seveda pridni.           Ampak, ko postajamo vedno bolj starejši ugotovimo, kaj je sploh bistvo božiča. Božič ni bistvo daril. Božič je čas, ko se moramo malce ustaviti, izklopiti telefone, tablice, računalnike, pravzaprav vso tehniko, ki nas ves čas obkroža in nam jemlje dragocen čas s svojimi najbližjimi, ter se malce podružiti z ljudmi, ki jih i...

          Pozdravljeni! Ker letos moja srednja šola, ki jo obiskujem - CIRIUS Kamnik praznuje 70. letnico svojega delovanja, sem se odločila, da bom napisala kratko objavo o moji šoli, v kateri preživim toliko časa (ker ima dijaški dom, v katerem bivam čez teden), da ji pravim že "drugi dom". Pa začnimo. KRATKA ZGODOVINA CIRIUS KAMNIK - A           Začetki zavoda segajo v leto 1947, ko je bil ustanovljen Dom invalidne mladine Kamnik v Mekinjah v Kamniku. V začetkih je bil poudarek na socialnih in zdravstvenih programih. Šolski programi so se začeli uvajati od leta 1951dalje, in sicer najprej poklicni programi, zatem pa tudi osnovnošolski. Zvrstili so se različni poklicni programi, vzporedno pa je zavod razvijal koncept celostnega usposabljanja z interdisciplinarnim pristopom strokovnih delavcev pedagoške in zdravstvene stroke, kar  je še danes imperativ njegovega delovanja. V letu 1964 je bil zavod preseljen na sedanjo...

          Pozdravljeni! Ker je za mano zelo naporen dan, (to objavo sem začela pisati 20. 11. 2017) sem se odločila, da bom napisala objavo, katere tema je mogoče zelo zahtevna za napisati, ampak menim, da bi se mogoče lahko s tem še bolj izrazila na nivoju svoje osebnosti in bi me lahko še bolje spoznali. Upam, da bom s tem polepšala dan ( ali večer ) komu, ki zdajle preživlja slab dan ali pa slabe trenutke.           Zavedam se, da sem trenutno v teh letih, ko se včasih zdi, da ne vem kaj hočem, saj se še vedno iščem. Pred kratkim sem dopolnila 17 let in zdi se, da se bom počasi že našla. V moj zagovor- vsi so šli skozi to obdobje in jaz bom tudi prebrodila.           Ko sem bila mlajša, sem zelo rada pustila, da zbadanje ali slabe besede privedem k sebi v srce, zato sem bila velikokrat žalostna in v solzah. Zdelo se je, da je moja edina tolažba knjiga. A to ni bilo tako. Počasi sem se odprla in tako tudi n...

          Pozdravljeni! Danes prihaja prav posebna objava, saj sem pred kakima dvema tednoma prejela čudovit paketek, ki mi ga je poslala gospa Nataša Mulec. Pa začnimo. :-)           Kako se je sodelovanje začelo? 16. oktobra 2017 sem na Facebooku sem izsledila objavo Nataše Mulec, ki je iskala beauty blogerko, ki bi na svojem blogu predstavila njene kvačkane košare za shranjevanje kozmetike in nakita. Preden začnete karkoli govoriti - zavedam se, da ne pišem tako imenovane "beauty objave" in nisem "beauty blogerka", ampak me je sodelovanje vseeno zanimalo, zato sem se odločila, da jo bom kontaktirala, da bova lahko sodelovali.  Po pravici povedano - ker še nimam zelo veliko izkušenj s sodelovanjem z drugimi tako imenovanimi "blogerji" in "blogerkami", me je bilo kar malce strah, kako bo to izpadlo. Ko sem nekaj dni zatem prejela na naslov mojega dijaškega doma ( ker čez teden stanujem tam in ne bi bilo smisla, da bi gospa...

          Pozdravljeni! Zavedam se, da me kar nekaj časa ni bilo, ampak v šoli sem trenutno zelo zaposlena, zato prosim, da mi oprostite, če me včasih kar nekaj časa ne bo. Danes sem se odločila, da bom napisala objavo, v kateri se bom zahvalila vsem, ki me podpirate in ste me naredili takšno osebo, kot sem danes. Po vsej verjetnosti bo ta objava tudi zelo osebna. Pa začnimo. :-)           CVETKA BELEC   - oseba, ki me je rodila in z mano že šla skozi veliko ovir, ki sem jih doživela v svojih rosnih 16. letih. Vedno drži glavo pokonci, čeprav vem, da je njeno življenje včasih zelo stresno, saj mora skrbeti za veliko družinskih članov. Spominjam se, da ko sem bila mlajša in sem bila bolna, moja mama včasih zvečer skoraj ni zatisnila očesa, saj jo je venomer skrbelo zame. Zahvalila bi se ji rada, ker kljub temu, da je preživela že veliko bolečin in odrekanj v svojem življenju, da bi nas - otroke vzgojila, da bi lahko v prihodnosti b...

          Pozdravljeni! Ker je ta teden "poseben" in že sedmo leto poteka dobrodelna akcija Mali koraki za velik cilj, ki jo je leta 2007 ustanovil novinar Sveta na kanalu A, Jan Golja, zdajle pišem kratko objavo, ki malce opisuje to akcijo in za koga se letos zbira denar.           Akcija Mali koraki za velik cilj se je začela leta 2007, ko je Svet na kanalu A hotel nekako pomagati ljudem in družinam v stiski. Akcije se je domislil novinar Jan Golja. Tudi ta teden poteka ta akcija. In, da Vas opozorim. Vsak prispevan evro šteje, vsak lahko pomaga in verjemite, da ta denar gre resnično v prave roke.           Ker sem malce prejle napisala, da ta dobrodelna akcija poteka že sedmo leto zapored, naj Vam jo malce predstavim. Dobrodelni dogodek poteka letos od 11. do 13. oktobra 2017, letos pa zbirajo denar za Hišo zavetja Palčica.  Akcija je iz leta v leto rasla, osrečevala srca najšibkejših in prerasla v na...

          Pozdravljeni! Trenutno na pol bolna pišem to objavo z naslovom "1.10. - svetovni dan cerebralne paralize, a vem, da sem Vam obljubila, da bom ta teden nadaljevala z objavo z naslovom "Poezija - "prijateljica", h kateri se zatečem, ko potrebujem navdih - drugi del. Kot lahko sklepate po naslovu, smo pred kratkim obeležili svetovni dan cerebralne paralize, katero imam tudi jaz že od ranega otroštva, zato bo objava, ki sem jo mislila nadaljevati ta teden, prestavljena na naslednji teden. Zato se Vam iskreno opravičujem.                    V tej objavi boste lahko malce bolj podrobno spoznali to "bolezen" in kako se ljudje, ki jo imajo počutijo in spopadajo z njo. Če ste zdajle slučajno na postelji ali pa sedite pred svojo pisalno mizo za računalnikom, Vam priporočam, da se lepo zleknete nazaj in uživate ob branju, saj obstaja možnost, da bo ta objava kar dolga :-) Pa začnimo.       ...

          Pozdravljeni. To objavo pišem v upanju, da se še bo kdo, ki bere ta blog navdušil za poezijo in jo bo rad prebiral v svojem prostem času ter ob njej razmišljal, tako kot jaz, ko potrebujem navdih za nekaj, kar moram narediti v tistem dnevu. Slovenskih pesnikov in pesnic je veliko, saj se za vsakega najde kakšna pesem, ki mu je všeč. Zelo rada prebiram pesmi, ki jih je napisal Tone Pavček, France Prešeren, Simon Gregorčič in podobni. za navdih kar se pa tiče slovenskih pesnic pa se najraje obrnem na Svetlano Makarovič ( ki sicer piše tudi zgodbe ), Bino Štampe Žmavc, Vido Mokrin in Lucijo Stupica in tudi na mnoge druge.           Ker so mi pesmi od navedenih pesnikov in pesnic zelo všeč, sem se odločila, da bom tukaj delila nekaj teh pesmi. Pa začnimo :-) In, ker imam občutek, da bo ta objava precej dolga, sem se odločila, da jo bom napisala v večih delih.                   Svet...

          Pozdravljeni! Danes sem se odločila,da v tej objavi ne bom popolnoma upoštevala pravila svojega maternega jezika - slovenščine in bom pisala bolj v narečju, da me boste lahko bolj spoznali. Če moj blog slučajno bere kdo, ki se ukvarja posebej z besedili in pravili slovnice, upam, da ne bo užaljen.           Pa začnimo ☺           Kratka pravljica, ki je v štajerskem narečju                       (izmišljena zgodba)  Čez počitnce sem bla na morju in sem vidla enga čednega pubeca, ki je bil star približn tolko kot jst. Mel je sinje modre oke, ki so spominjale na to, kot da bi se morje lesketal v njegovih okah. No.... Če mal pomisl'm je bil tut oblečn v kratke hlače, ki so me spominjale na čokolado, sej so ble take barve. Vsedla sma se na bližno klopco in se začela pogovarjat. Zvedla sem, da hod na Škofijsko gimnazijo in da je ž...

          Pozdravljeni! Ker je objava prejšnji teden bila za zahvalo, da me berete in podpirate, in je bila intervju s slovensko skupino Poskočni muzikanti, sem se danes odločila, da bom tej objavi dala naslov "Glasba - strast, ki me povsod obkroža", da Vam povem o moji majhni strasti, ki me obkroža vsak dan že od malih nog. To je glasba.           Kako se je moja strast sploh začela           Kot mogoče veste, sem bila nedonošenček - to pomeni, da sem se rodila dva meseca prezgodaj. Ko sem bila majhna, so mi moji starši in sorodniki zelo veliko prepevali. Mislim, da pravzaprav moja ljubezen do petja in glasbe prihaja od tod.           Zdaj pa naj razložim, kako sem ugotovila, da me glasba in petje veselita. Ko sem prvič stopila v prvi razred osnovne šole, je bila prva točka programa, da se predstavimo razredu. Ker sem bila še takrat zelo majhna, sem bila na začetku zelo sramežljiva,...

          Kot sem Vam že v četrtek prejšnji teden obljubila, Vam danes v sredo prinašam na moj blog nekaj, kar še ni bilo nikoli na njem. Intervju s slovensko glasbeno skupino Poskočni muzikanti. Ja, prav ste prebrali ~ ta objava bo vsebovala intervju z slovensko glasbeno skupino Poskočni muzikanti. Intervju sem opravila preko elektronske pošte. Preden začnem z intervjujem, naj se Vam zahvalim, da me spremljate, podpirate in poveste svoje mnenje. Predvsem pa hvala tudi Dejanu Kranjcu,  Jožetu Kotniku, Lovru Sadeku, Martinu Juhartu in Nejcu Tratnjeku ~ to so člani Poskočnih muzikantov, da so sodelovali pri intervjuju. Upam, da se kdaj srečamo, ker tudi jaz v prostem času rada pojem, haha :-)           Pa začnimo. :-)      1. Kot že marsikdo, ki vas posluša ve, da Vaše pesmi prihajajo iz srca. Kdo Vas je pravzaprav navdušil za glasbo? Navdušenje za glasbo zagotovo prihaja iz našega otroštva. Pred dobrimi dvajse...